Delavec se mora po novem najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi pri Zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve. Brezposelni z nizko in srednjo stopnjo izobrazbe pa bodo v primeru zaposlitve še naprej lahko prejemali 20 odstotkov denarnega nadomestila za brezposelnost. To sta le dve izmed novosti, ki jih prinaša novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-D). Ta v celoti začne veljati prihodnji teden, 21. januarja 2018.
>>> Če iščete zaposlitev, razmislite tudi o samozaposlitvi. Njene prednosti in slabosti predstavljamo na brezplačnem izobraževanju. Ustanovitev podjetja pa je na VEM točki Data enostavna in brezplačna!
Z novim letom novi ukrepi na trgu dela
Nekatere spremembe in dopolnitve Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-D), ki so bile lani oktobra objavljene v Uradnem listu, se začnejo uporabljati 21. januarja 2018. Mednje sodi tudi obvezna prijava delavca v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka. Delavec se mora na ZRSZ prijaviti, osebno ali po elektronski poti, v roku treh delovnih dni po vročitvi odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.
Če bo delavec rok zamudil, mu bo zavod prve tri mesece izplačeval znižano denarno nadomestilo. In sicer v višini 60 odstotkov od osnove, vendar ne manj kot 350 evrov. Enaka sankcija bo delavca doletela tudi v primeru, če ne bo izpolnjeval obveznosti, dogovorjenih z zaposlitvenim načrtom.
Delodajalec pa mora delavca, v skladu z 87. členom Zakona o delovnih razmerjih, ustrezno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti in roku prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Če delodajalec tega ne stori, je to prekršek, za katerega je zagrožena globa od 750 do 2.000 evrov. V tem primeru delavca tudi ne doleti znižanje denarnega nadomestila.
ZUTD-D spodbuja zaposlovanje nižje in srednje izobraženih
Ukrepi, ki jih prinaša novela ZUTD, med drugim spodbujajo zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila.
ZRSZ bo osebi, ki se bo v času upravičenosti do denarnega nadomestila zaposlila za polni delovni čas, po novem izplačeval spodbudo v višini 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila.
Delavec bo spodbudo prejemal do izteka pravice do nadomestila. Vendar največ 12 mesecev po zaposlitvi.
Navedeni znesek zavoda bo delavec dobil poleg svojega mesečnega osebnega dohodka. Edini pogoj, ki ga bo delavec moral izpolniti je, da bo ohranil zaposlitev za polni delovni čas za celotno obdobje izplačevanja spodbude.
Na ZRSZ opozarjajo, da spodbuda ne velja za tiste brezposelne, ki imajo deficitarni poklic. Ti imajo zato večje možnosti za zaposlitev, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo.
Postopno sankcioniranje kršitev
Novela ZUTD-D prinaša tudi postopno sankcioniranje kršitev obveznosti glede aktivnega iskanja zaposlitve.
Doslej se je brezposelnega prenehalo voditi v evidenci brezposelnih že ob prvi kršitvi obveznosti glede aktivnega iskanja zaposlitve. Prejemniki denarnega nadomestila pa so hkrati s prenehanjem vodenja v navedeni evidenci izgubili tudi pravico do nadomestila.
Po ugotovitvah ZRSZ to ni bila dobra praksa, zato bodo osebe po novem iz evidence brezposelnih izbrisali ob ugotovljeni drugi kršitvi.
Upravičencu do denarnega nadomestila se bo ob prvi kršitvi obveznosti nadomestilo znižalo za 30 odstotkov od zadnjega izplačanega zneska. Medtem ko se bo pri ugotovljeni drugi kršitvi nadomestilo preneha izplačevati.
>>> Vse druge nove ukrepe na trgu dela smo natančno predstavili v prispevku Novosti v Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD-D).
Deli na FacebookuDeli na Twitterju