Go to Top

Manjši delodajalec ima manj obveznosti

Za manjšega delodajalca se, v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), šteje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev. Kar nekaj posameznikom, ki se odločijo denimo za ustanovitev s.p., se zdi zaposlovanje sodelavcev (pre)zapleteno. Pa sploh ni tako! Vse postopke z M obrazci za svoje delavce lahko brezplačno urejate na VEM točki Data. Če pa zaposlujete le enega ali dva sodelavca, pa imate tudi manj obveznosti, kot pa če bi jih imeli več kot deset. V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj je torej pomembna uvrstitev delodajalca v kategorijo “manjši delodajalec”.

izobraževanje

Abeceda poslovanja

Ste sveži podjetnik brez izkušenj z vodenjem poslov?

Več informacij

Če ste registrirali svoje podjetje in razmišljate o zaposlitvi sodelavcev, obiščite brezplačno izobraževanje Podjetnik sem – kaj pa zdaj?. Na njem boste dobili vpogled v različne pogodbe, na podlagi katerih se lahko opravlja delo, in spoznali elemente delovnega razmerja.

Prijava na izobraževanje

Manjši delodajalec ne potrebuje sistemizacije delovnih mest

Uvrstitev delodajalca v kategorijo manjših delodajalcev je pomembna, saj zakon zanje predvideva nekaj posebnosti pri urejanju delovnih razmerij oziroma zanje določa manjše obveznosti v primerjavi z ostalimi delodajalci.

manjši delodajalecManjši delodajalec tako ni dolžan s splošnim aktom določiti pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela, kar je za ostale delodajalce obvezno.

Pri sistemizaciji delovnih mest morajo biti delodajalci sicer zelo natančni, upoštevati morajo številna določila in sistemizacijo dosledno uporabljati tudi v pogodbah o zaposlitvi. Zato pravno svetovanje delodajalcem v tem primeru ni odveč. Kot rečeno, pa akt o sistemizaciji delovnih mest za manjšega delodajalca ni obvezen.

Veste, katere ugodnosti lahko kot delodajalec nudite svojim zaposlenim? Tik pred sprejetjem pa je tudi ugodnejša obdavčitev trinajste plače.

Možnost enostavnejšega sklepanja pogodb za določen čas

Pogodba za določen čas se lahko sklene le izjemoma. ZDR-1 namreč natančno določa primere, v katerih je sklenitev tovrstne pogodbe dovoljena.

S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko določi, da lahko manjši delodajalec z delavci sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne da bi bil vezan na obstoj enega od v zakonu določenih primerov, ki so sicer pogoj za zakonito sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Za časovno omejeno in občasno delo pa lahko delodajalec z delavcem sklene tudi druge vrste pogodb, ena takih je denimo podjemna pogodba.

Avtorska in podjemna pogodba

Manjši delodajalec pa bo, v primeru, da krši katero izmed določb ZDR-1, dobil tudi manjšo oziroma nižjo denarno kazen.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja