Go to Top

Neto plača večine zaposlenih lani pod povprečjem

V Sloveniji je lani skoraj dve tretjini zaposlenih (62,7 odstotka) imelo povprečno neto plačo nižjo od 1092 evrov, kolikor je po podatkih Statističnega urada znašala povprečna mesečna neto plača. Iz bruto plače si neto plačo zaposleni lahko enostavno izračunate z našim kalkulatorjem.

Informativni izračun plače

izobraževanje

Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo

Iščete vir dodatnega zaslužka? Ste že pomislili na vaše hobije?

Več informacij

Neto plača je v marsikaterem sektorju nizka, kljub temu pa lahko ob službi dodatno zaslužite. Vaše hobije lahko spremenite v dobičkonosen posel. Kako? To izveste na brezplačnem izobraževanju Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo.

Prijava na izobraževanje

Od vseh zaposlenih oseb, zajetih v raziskovanje SURS, jih je bilo 94,8 odstotka zaposlenih pri pravnih osebah. Od teh jih je imelo 61,1 odstotka podpovprečno plačo.

Ostalih 5,2 odstotka zaposlenih je bilo zaposlenih pri fizičnih osebah. Pri teh je velika večina, 92,3 odstotka, prejemala podpovprečno plačo. Veste, koliko sicer znaša minimalna neto plača? Na Ministrstvu za delo si prizadevajo za njeno zvišanje.

Število zaposlenih v zasebnem sektorju višje kot v javnem sektorju

Čeprav je bilo v zasebnem sektorju zaposlenih bistveno več oseb (64,4 odstotka) kot v javnem sektorju (35,6 odstotka), je bila neto plača večih zaposlenih v javnem sektorju višja od slovenskega povprečja.

V javnem sektorju je bilo namreč skoraj 58,9 odstotka moških in 50,8 odstotka žensk s plačo nad slovenskim povprečjem, medtem ko je bilo v zasebnem sektorju takšnih moških 30,1 odstotka, žensk pa 24,6 odstotka.

Kot pojasnjujejo na SURS, je vzrok za te razlike izobrazbena struktura zaposlenih. Ta je namreč v povprečju v javnem sektorju višja kot v zasebnem.

Ste si plačo že izračunali s pomočjo našega kalkulatorja? 

Informativni izračun plače

V katerih dejavnostih je bila neto plača višja od 1092 evrov?

Največ zaposlenih, ki so zaslužili mesečno neto plačo, višjo od 1092 evrov, je bilo v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (med moškimi 81 odstotkov, med ženskami 71,2 odstotka).

neto plača

Sledile so dejavnosti finančne in zavarovalniške dejavnosti (med moškimi 75,9 odstotka, med ženskami 62 odstotkov), rudarstvo (med moškimi 70,8 odstotka, med ženskami 56,6 odstotka) in informacijske in komunikacijske dejavnosti (med moškimi 67,2 odstotka, med ženskami 58,8 odstotka).

Najnižje plače v notranjsko-kraški regiji

Največ zaposlenih je bilo po podatkih SURS v osrednjeslovenski statistični regiji. In sicer 34,5 odstotka vseh zaposlenih moških in 35,5 odstotka vseh zaposlenih žensk.

V tej regiji je bila tudi neto plača največ zaposlenih nadpovprečna (45,4 odstotka moških in 44,9 odstotka žensk). Sledili sta gorenjska statistična regija (38 odstotkov moških in 33,6 odstotka žensk) in obalno-kraška regija (37 odstotkov moških in 37,6 odstotka žensk).

Najmanj takšnih z nadpovprečno plačo je bilo v notranjsko-kraški regiji (26,1 odstotka moških in 27,9 odstotka žensk). Sledili sta pomurska (27 odstotkov moških in 29,4 odstotka žensk) in zasavska statistična regija (27,1 odstotka moških in 30,9 odstotka žensk).

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja