Zakon o preprečevanju pranja denarja: Novembra vpis dejanskih lastnikov

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), ki je bil sprejet lani, med drugim predvideva tudi učinkovitejši nadzor nad dejanskimi lastniki podjetij. Za ta namen bo Agencija za javnopravne evidence (AJPES) vzpostavila poseben Register dejanskih lastnikov. Vanj bodo morali zavezanci vpisati podatke o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov, in sicer prek posebne spletne aplikacije, ki bo začela delovati 19. novembra.

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo, ki nalaga obvezno sporočanje sumljivih transakcij in naj bi med drugim preprečila skrivanje lastništva. Raziskave in afere namreč kažejo, da se skrivanje lastništva zelo pogosto uporablja pri prikrivanju premoženja iz kaznivih dejanj, za utaje davkov, financiranje terorizma in druge protizakonite namene, v poročilu o nevidnih lastnikih pojasnjujejo v Transparency International Slovenia.

Poleg vzpostavitve registra dejanskih lastnikov bo Zakon o preprečevanju pranja denarja poskrbel tudi za povezavo slovenskega registra z drugimi tovrstnimi registri evropskih držav.

Prijava na izobraževanje

Podjetniki, poznate vse vaše obveznosti? Da ne boste poslovali nepravilno, za vas pripravljamo koristne seminarje Abeceda poslovanja, Na kaj moram biti pozoren kot normiranec ter Podjetnik sem – kaj pa zdaj.

Prijava na izobraževanje

Kako Zakon o preprečevanju pranja denarja opredeljuje dejanske lastnike?

Kdo sploh so dejanski lastniki? Zakon o preprečevanju pranja denarja v svojem 33. členu določa, da je dejanski lastnik vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija. To so torej osebe, ki sprejemajo ključne odločitve in uživajo koristi.

Kdo bo moral prek spletne aplikacije vpisati dejanske lastnike?

Kot pojasnjujejo na AJPES, so svoje dejanske lastnike v register dolžni vpisati (Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja turizma jih določa v 35., 36. in 37. členu):

• gospodarski subjekti (gospodarske družbe, zadruge),
• subjekti, ki nimajo poslovnih deležev (ustanove, društva, zavodi, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, …),
• tuji skladi, tuje ustanove in podobni pravni subjekti tujega prava, kadar iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Republiki Sloveniji.

Spletna aplikacija za vpis podatkov o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov v register bo uporabnikom na voljo od 19. 11. 2017 dalje. Vpis pa morajo zavezanci opraviti najkasneje do 19. januarja prihodnje leto, ko bo podatki iz registra tudi dostopni. Za nove poslovne subjekte pa bo rok za vpis v register dejanskih lastnikov 8 dni po vpisu v Poslovni register Slovenije ali davčni register.

Kaj pa, če podatki o lastništvu ne bodo pravilno urejeni? Zakon o preprečevanju pranja denarja predpisuje tudi kazni, ki so visoke! Več o tem pa v prispevku Podatki o lastništvu bodo morali biti urejeni.