Komanditna družba je družba dveh ali več oseb, v kateri je najmanj en družbenih odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (gre za t. i. komplementarja), medtem ko najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti družbe (gre za t. i. komandista).
izobraževanje
Abeceda poslovanja
A za avtorsko pogodbo, B za bilanco stanja, C za cedularne obdavčitve. Preostali del poslovne abeceda vam povemo na seminarju.
Več informacijKomanditna družba – ustanovitev
Za ustanovitev komanditne družbe sta torej potrebna najmanj dve domači ali tuji fizični oziroma pravni osebi, ki se odločita za skupno opravljanje gospodarske dejavnosti. Pri tem mora eden od njiju odgovarjati za obveznosti družbe z vsem svojim premoženje, drugi pa samo do višine svojega vložka v družbo.
Vas zanima več o komanditni družbi?
Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na [email protected].
Komanditna družba je pravzaprav družba, ki je po osnovi precej podobna družbi z neomejeno odgovornostjo. Njeno podobnost potrjujejo tudi Zakon o gospodarskih družbah, ki 135. členu določa, da se za komanditno družbo smiselno uporabljajo določbe zakona, ki sicer veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo.
Komanditna družba – prednosti in slabosti
Prednosti komanditnih družb se nanašajo predvsem na to, da:
- ni predpisanega najmanjšega osnovnega kapitala (komandist lahko v k. d. vloži denar, stvari ter premoženjske pravice in storitve),
- komandist lahko vplača svoj osnovni vložek tudi v storitvah,
- omogoča oblikovanje družbe, v katero nekateri družbeniki prispevajo samo kapital (komandist), nekateri pa samo delo (komplementar).
Slabosti komanditnih družbe pa so po drugi strani to, da:
- komplementar odgovarja za obveznost družbe z vsem svojim premoženje,
- lahko nastane potencialno nasprotje interesov med posameznimi vrstami družbenikov,
- gre za bolj tvegano pravnoorganizacijsko obliko kot je kapitalska družba (na primer družba z omejeno odgovornostjo – d. o. o.).
izobraževanje
Poznate vse oblike dela in zaslužka ter njihovo obdavčitev?
V Sloveniji poznamo različne pravne oblike dela. Če vas zanima, katera oblika dela je najbolj primerna, ko iščete novega sodelavca, se nam pridružite na seminarju.
Več informacijKomanditna družba in pravna razmerja med družbeniki
Pravna razmerja med družbeniki se urejajo z družbeno pogodbo, ki določa medsebojne pravice in obveznosti med družbeniki. Za pravna razmerja med družbeniki velja pogodbena svoboda, razen pri omejitvah, ki jih z družbeno pogodbo družbeniki ne morejo spreminjati. Gre za omejitve, kjer:
- komandist (družbenik, ki ni odgovoren za obveznosti družbe) ne more voditi poslov in ni upravičen do zastopanja k. d.,
- komandist ne sme nasprotovati odločitvam komplementarjev, ki se nanašajo na njihovo redno poslovanje,
- komandist lahko pridobi posebno pooblastilo oziroma pogodbo o prokuri, s katero pridobi tudi večjo svobodo pri določanju pravic in obveznosti,
- komplementarji vodijo posle družbe in zastopajo k. d.
