Stečajna zakonodaja: Pri osebnem stečaju podaljšanje obdobja izpodbojnosti iz tri na pet let

Vlada je pričela z obravnavo sprememb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, s katero se bo predvidoma prenovila stečajna zakonodaja. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog in ga poslalo v obravnavo na vlado, s katerim bi se omogočil postopek preventivnega prestrukturiranja in uporaba posebnih pravil za postopek prisilne poravnave tudi majhnim podjetjem, prenavlja pa tudi področje osebnih stečajev. Vlada bo predvidoma predlog prvič obravnavala v začetku februarja letos, zato še ni jasno, kdaj bi lahko prenovljeni zakon pričel veljati.

Finančno prestrukturiranje tudi za majhna podjetja

Ob srednjih in velikih podjetjih bodo lahko, če bo zakon sprejet v predlagani obliki, postopek preventivnega finančnega prestrukturiranja tudi s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev  (odlogom dospelosti in znižanjem obrestne mere) omogoči tudi majhnim družbam. Hkrati bi se naj, kot predlaga ministrstvo, črtal tudi minimalni zakonski prag poplačila upnikov, saj, kot pojasnjujejo v predlogu: »Večina gospodarskih subjektov, ki postanejo insolventni, zlasti v obdobju gospodarske krize ni sposobna ponuditi 50-odstotnega poplačila v obdobju štirih let, čeprav hkrati obstajajo realne možnost, da (uspešno) izvedejo finančno prestrukturiranje, če upnikom plačajo nižji delež njihovih terjatev in na tak način upniki kljub nižjemu deležu (ali daljšemu roku plačila) dosežejo ugodnejše pogoje poplačila, kot bi jih dosegli v primeru stečaja.«

Umik omejitve je predlagal tudi Mednarodni denarni sklad in Evropska banka za razvoj.

Stečajna zakonodaja s popravki predvsem za osebne stečaje

S predlogom sprememb, s katerimi se spreminja stečajna zakonodaja, ministrstvo celovito posega tudi na področje osebnih stečajev.

1. Obdobja za poročanje upravitelja v osebnem stečaju se podaljšuje na šest oziroma dvanajst mesecev.

2. Stečajni dolžnik bo moral v predlogu za začetek stečajnega postopka navesti tudi kontaktne podatke – naslov, telefonsko številko in elektronski naslov, kjer bo zanesljivo dosegljiv, upravitelja pa bo moral obveščati tudi o spremembi teh podatkov. Kršitev teh določil bo predstavljala dodatno oviro za odpust obveznosti.

3. Tudi za postopke osebnega stečaja bi naj po novem pričele veljati določbe popravljenega Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) – dolžniku bo moralo na računu ostati najmanj 76 odstotkov minimalne plače.

4. S treh na pet let se bo predvidoma podaljšalo obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj. Hkrati se bo razširil nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih je mogoče v tem obdobju izpodbijati – ob poslih z ožjimi fizičnimi osebami bo mogoče izpodbijati tudi posle s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom ali ožje povezanimi fizičnimi osebami stečajnega dolžnika.

5. Razširja se tudi nabor ovir za odpust obveznosti. Ob pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu ali če so bile dolžniku obveznosti že odpuščene ter če je dobil stečajni dolžnik zaradi neresničnih podatkov dodatno odmerjen davek nad 4.000 evri, bo ovira za odpust obveznosti tudi naknadno najdeno premoženje, če je stečajni zaradi neresničnih podatkov pridobil za več kot 4.000 evrov posojila ali pomoči iz javnih sredstev, če je pet let pred začetkom stečajnega postopka prevzemal nesorazmerne obveznosti ali neodplačno razpolagal s svojim premoženjem ali storil pravno dejanje, ki ga je mogoče izpodbijati ter, če lahko glede na svoje premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

6. Če bo zakon potrjen, bo lahko sodišče stečajnemu dolžniku, ki prejema le minimalne osebne prejemke, ki ne presegajo socialnega minimuma ali ga presegajo za neznaten znesek, na predlog upravitelja skrajšalo preizkusno obdobje iz najmanj dveh let na najmanj šest mesecev. Gre predvsem za upokojence z minimalno pokojnino in roditelje samohranilce z nizkimi prejemki, ki glede na svojo izobrazbo nimajo možnosti za boljšo zaposlitev ali v primeru, ko sta oba roditelja v osebnem stečaju. Hkrati pa se bo podaljšal rok za ugovor proti odpustu obveznosti – trajal bo do izteka preizkusnega obdobja.

7. V predlogu zakona je tudi podaljšanje roka za vložitev tožbe za odpust obveznosti iz dveh na tri leta. Dodana je tudi možnost, da upniki, ki po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti najdejo dolžnikovo premoženje, pridobljeno pred odpustom in prikrito v predhodnem postopku, dosežejo razveljavite odpusta obveznosti in začetek stečajnega postopka nad tem premoženjem. V tem primeru uveljavljanje zahtevka za razveljavite odpusta obveznosti ne bi bilo vezano na triletni rok.