Go to Top

Razgovor za zaposlitev mora biti brez prepovedanih vprašanj

Ko povabite kandidate na razgovor za zaposlitev, morate biti pozorni, da jim ne zastavite katerega od t. i. prepovedanih vprašanj.

Tako ob zaposlovanju kot v času trajanja delovnega razmerja delodajalec kandidata za zaposlitev oziroma zaposlenega ne sme diskriminirati zaradi narodnosti, rase ali etničnega porekla, nacionalnega ali socialnega porekla, spola, barve kože, zdravstvenega stanja, invalidnosti, vere ali političnega prepričanja, starosti, spolne usmerjenosti, družinskega stanja, članstva v sindikatu in premoženjskega stanja.

DATA info

Željni novega znanja? Preverite brezplačne delavnice in plačljive seminarje!

Na podlagi teh okoliščin ni dovoljeno ne razpisovati delovnega mesta ne o njih spraševati kandidatov na razgovorih za delo. Izjema, pri katerih je tako razlikovanje dovoljeno, je le, če delodajalec uspe dokazati, da je določena osebna okoliščina nujna in bistvena za opravljanje določenega dela.

Zakon o delovnih razmerjih tudi določa, da delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi se ne sme pogojevati s pogoji ali prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali z delavčevim vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Katera so prepovedana vprašanja, ko imate razgovor za zaposlitev?

  1. Ste poročeni? Živite s partnerjem? Imate otroke? Ali načrtujete zanositev? Načrtujete še kakšnega otroka? Kako je poskrbljeno za varstvo vaših otrok?
  2. Hodite v cerkev? Katerega politika ne bi nikoli volili? Ali ste včlanjeni v kakšen klub ali društvo?
  3. Ali imate v vaši družini kakšne kronične bolezni? Ste kdaj poskusili mamila? Ali kadite? Ali nosite očala? Ali ste imeli v preteklosti kakšen operativni poseg?
  4. Iz kje so vaši starši? Kakšen avto vozite? Živite v svojem stanovanju?
  5. Ste bili kdaj osumljeni kaznivega dejanja? (Vprašanje ni dovoljeno, saj se osebo, ki je osumljena kaznivega dejanja šteje za nedolžno, dokler ni pravnomočno obsojena.)
  6. Koliko tehtate? Kako veliki ste? (Vprašanji nista dovoljeni, razen če gre za opravljanje določenih del, ki zahtevajo določene minimalne standarde.)

Vseeno pa je vse okoliščine, ki bi vplivale na izpolnjevanje pogojev za delovno mesto ali samo opravljanje dela na razpisanem delovnem mestu, dolžan sam razkriti kandidat za zaposlitev v času razgovora za službo ali v postopku sklepanju pogodbe o zaposlitvi.

Razgovor za zaposlitev mora biti brez prepovedanih vprašanj

Kandidat za zaposlitev mora včasih okoliščine razkriti sam

Kandidat za zaposlitev na delovno mesto voznika tako recimo mora delodajalca obvestiti, če jemlje zdravila, ki vplivajo na upravljanje vozil in strojev ali pa mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Podobno bi moral kandidat, ki bi se zaposloval na delovno mesto z delom na višini, delodajalcu povedati za morebitne vrtoglavice. Nosečnica bi potencialnega delodajalca o nosečnosti morala obvestiti, če bi se zaposlovala na delovno mesto, kjer je, na primer, predvideno delo s svincem ali drugimi škodljivimi snovmi, za delo v prostorih pod pritiskom ali delo, kjer lahko pride do infekcije s toksoplazmo ali virusom rubelle.

V posebnih okoliščinah je dovoljeno razpisati tudi delovno mesto samo za določen spol, na primer za delo paznice v ženskem zaporu. Zakon o delovnih razmerjih prepoveduje tudi zaposlovanje žensk za delo v rudnikih. Ni pa dovoljeno, na primer, ob zaposlovanju sklepati, da ženska ne more dvigovati težjih bremen in razpisati delovnega mesta z dvigovanjem bremen samo za moške.

Delodajalec od kandidatov za zaposlitev lahko zahteva potrdilo o nekaznovanosti, če je nekaznovanost pomembna za opravljanje dela ali jo za določeno delovno mesto predpisuje zakonodaja, vendar pa mora zahtevo po takšnem potrdilu navesti že v razpisu za delovno mesto, s pridobljenim podatkom pa ravnati s posebno skrbnostjo.

Morda ni odveč opozorilo, da delodajalec podatkov, ki bi jih pridobil s postavljanjem t. i. prepovedanih vprašanj, ne sme uporabiti ali se nanje sklicevati pri svoji odločitvi za zaposlitev. Tudi po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi se ne sme sklicevati na to, kakšen odgovor je zaposleni na ta vprašanja dal in trditi, da je ob zaposlovanju kandidat navajal neresnične podatke glede teh vprašanj.

Po zakonu ima sicer neizbran kandidat v postopku zaposlovanja, ki meni, da mu je bila storjena kakršnakoli zakonsko prepovedana diskriminacija, v 30 dneh od prejema obvestila delodajalca zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Zakon določa tudi obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da če kandidat navaja domneve o diskriminaciji pri zaposlovanju, mora delodajalec dokazati, da načela enakega obravnavanja ni kršil.

Pri pripravi razgovorov za službo ali razpisov se lahko posvetujete tudi z našo pravno službo. Pokličite nas lahko na 01 600 1530 ali pa nam pošljite email na data@data.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja