Sorodstvena pomoč ali kratkotrajno delo?

Podjetniku pri delu lahko brezplačno priskočijo na pomoč tudi družinski člani, in sicer ne glede na to, ali so v delovnem razmerju ali ne. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) iz tega naslova izvzema nekatere oblike dela, kot so sosedska, sorodstvena pomoč, humanitarno, kratkotrajno in nujno delo ter osebno dopolnilno delo (ODD). V nadaljevanju pojasnjujemo razlike med kratkotrajnim delom in sorodstveno pomočjo.

>>> Ustanovitev s. p. ali popoldanskega s. p. je na VEM točki Data hitra, enostavna in brezplačna. Več informacij dobite na brezplačnem skupinskem svetovanju.

Pomoč in delo družinskih članov ureja že omenjeni Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki v praksi upošteva dve obliki brezplačne delovne pomoči ožjih družinskih članov. Prva oblika dela je sorodstvena pomoč, druga pa kratkotrajno delo.

>>> Prodaja na stojnici: Kdo vam lahko pomaga pri delu?

Sorodstvena pomoč

V skladu z 9. členom ZPDZC-1 se za sorodstveno pomoč šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti oziroma partnerja v registrirani istospolni skupnosti. Sorodstvena pomoč je tudi v primeru, ko oseba pomaga pri delu sorodnikom v ravni ali stranski vrsti do tretjega kolena.

Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, so sorodniki:

• V ravni črti: starši-otrok (1. koleno), stari starši-vnuk (2. koleno), prastari starši-pravnuk (3. koleno).
• V stranski črti: bratje, sestre (2. koleno), teta/stric-nečak/nečakinja (3. koleno).

Pri sorodstveni pomoči je bistveno, da gre za brezplačno opravljanje del in storitev. Ter da jih posameznik dejansko opravlja za osebo, ki sodi v krog oseb, ki so navedene v zakonu.

Pri tem opozarjamo, da je kratkotrajno delo treba ločiti od sorodstvene pomoči. Sorodstvena pomoč namreč pride v poštev samo med fizičnimi osebami, ne pa kot pomoč gospodarskemu subjektu.

>>> Kako mora podjetnik organizirati delo družinskih članov, smo pojasnili v prispevku Pomoč družinskega člana v podjetju.

Kratkotrajno delo

ZPDZC-1 v 17. členu določa kratkotrajno delo kot izjemo, ki se ne šteje kot zaposlovanje na črno. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenim. Ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. In sicer, kadar ga opravljajo:

• Zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe.
• Zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe.
• Oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe v sorodstvu v ravni vrsti do prvega kolena.
• Starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe.

>>> Če razmišljate o zaposlitvi novega sodelavca, pa ne veste, kaj je trenutno za vaše podjetje najbolj optimalno iz stroškovnega vidika oziroma si ne želite kršiti zakonodaje, vam priporočamo obisk brezplačnega seminarja Podjetnik sem – kaj pa zdaj. Nudimo pa vam tudi individualno pravno svetovanje.