Kdaj je delavec upravičen do odpravnine?

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino.

Kdaj je delavec upravičen do odpravnine?

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca

Delavec je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, upravičen do odpravnine.  Delavec je upravičen do izplačila odpravnine, če je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. V to obdobje se všteva tudi obdobje zaposlitve pri delodajalčevih pravnih prednikih.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Delavec je upravičen do odpravnine tudi v primeru, da sam poda izredno odpoved zaradi razlogov, ki so na strani delodajalca. V tem primeru je delavec upravičen do enake odpravnine, kot pri redni odpovedi s strani delodajalca, poleg tega pa je upravičen tudi do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Možni razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca so:

• če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
• če mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
• če mu je delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oz. mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo,
• če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
• če delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
• če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
• če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave glede na osebne okoliščine delavca,
• če delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu.

Zaposlitev za določen čas

Delavcu pripada običajna odpravnina ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kadar pogodba preneha pred iztekom časa, za katerega je bila sklenjena. Kot običajna odpravnina je mišljeno, da mu pripada enaka odpravnina kot  v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Kdaj delavcu ne pripada odpravnina?

Delavcu ne pripada odpravnina, kadar:

• gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
• gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, znaša odpravnina 1/5 osnove.

Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove, povečane za sorazmerni del (1/12) odpravnine za vsak mesec dela. Pri tem se upoštevajo le meseci nad enim letom dela.

Upokojitev

Delodajalec je delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. Razen če ni drugače določeno v kolektivni pogodbi.

Če je za delavca ugodneje, mu lahko delodajalec izplača odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece.

Kdaj delavcu ob upokojitvi ne pripada odpravnina?

Delavec nima pravice do odpravnine, če se po upokojitvi ponovno zaposli. Prav tako delavec ni  upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe.

Kdaj delavcu pripada sorazmerni delež odpravnine?

Delavec, ki se delno upokoji in je bil pri delodajalcu  zaposlen najmanj pet let, zatem pa sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pravico do odpravnine v sorazmernem delu.

Delodajalec je dolžan delavcu, ki dela krajši delovni čas in je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, v primeru upokojitve izplačati odpravnino sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Kolikšna višina odpravnine pripada delavcu?

Delavcu pripada za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen:

• od enega do deset let: 1/5 osnove
• od deset do 20 let:  1/4 osnove
• več kot 20 let:  1/3 osnove

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Višja in nižja odpravnina

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Kdaj mora delodajalec izplačati odpravnino?

Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Če imate kakšno dodatno pravno vprašanje, se lahko obrnete na naše pravne svetovalce! Pokličite nas na 01 600 1530 ali nam pošljite email na data@data.si.

Želite v svojem podjetju angažirati novo osebo,  pa ne veste, kaj je za podjetje v tem trenutku najbolj optimalno s stroškovnega vidika? Obiščite naš seminar Poznate vse oblike dela in zaslužka ter njihovo obdavčitev?

Prijava na izobraževanje

Pripravila: Anja Grahek