Nagrajevanje zaposlenih ali kolikor daš, toliko dobiš

Nagrajevanje zaposlenih je velik del motivacije zaposlenih, da z delom še bolj prispevajo k doseganju skupnih ciljev podjetja. Usposobljen in uspešen kader je gonilna sila delovanja podjetja. Miselnost, da so delavci zgolj strošek podjetju, (p)ostaja preteklost.

Nagrajevanje zaposlenih sodi med t. i. gibljive prejemke zaposlenih. Ti so odvisni od kvalitete opravljanja dela. Med stalne prejemke sodijo plača, nadomestila za ure upravičene odsotnosti (dopust, prazniki, boleznine) ter različni dodatki (za nočno delo, delovno dobo itd.)

Uspešnost in nagrade delavca sodijo med gibljivi del izplačil. Ta razmerja in pogoji se od podjetja do podjetja razlikujejo, vsem pa mora biti skupno, da glede nagrajevanja upoštevajo veljavno zakonodajo. Pri tem velja omeniti predvsem Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Nagrajevanje zaposlenih se lahko kaže v (ne)materialni ali (ne)denarni obliki. Pri nedenarnih oblikah gre predvsem za ugodnosti in nagrade, kot so pohvale, priznanja in višji ugled zaposlenega. Če delodajalec delavcu omogoči denimo obisk konference ali izobraževanja, gre za nedenarno nagrado.

Nagrajevanje zaposlenih: več daš, več dobiš

Če so zaposleni včasih veljali le za strošek, danes temu ni več tako. Podjetje je živ sistem, zaposleni pa so del njega. Vedno bolj se vzpostavlja zavedanje, da je zaposlene treba vzgajati, negovati, vanje vlagati.

Za nagrajevanje zaposlenih, pri čemer se gradi večja celostna učinkovitost podjetja, velja ‘pravilo‘ več daš, več dobiš. Pri tem velja opozoriti, da je vsako podjetje svoja celica, svoja enota, ki naj nagrajuje po svojih merilih, v skladu s svojimi zmožnostmi, in pri tem ne kopira smernic drugih podjetji, če so le te preveč specifične. Ob tem je morda smiselno na to opozoriti tudi zaposlene – veste, česa si na delovnem mestu želijo, kakšnih izboljšav bi bili veseli? Dajte jim priložnost, da povedo, kaj bi jih pri delu še bolj motiviralo. Ob tem ponovno opozarjamo, da nagrajevanje zaposlenih ni nujno povezano z denarnimi sredstvi.

Tudi miselnost, da le denar izboljšuje življenjski standard, izginja. Vedno več poudarka zaposleni dajejo ugodnostim, motivaciji, prednostim, ki jih delovno mesto ponuja. Plača je pri tem samoumevna, saj, ko govorimo o nagrajevanju zaposlenih, govorimo o nečem več, o nadgradnji, o dobrobiti, ki na obe strani prinaša dobre rezultate. Za dobro delovanje so ključni tudi dobri medsebojni odnosi, prilagojenost, čas, ki si ga delodajalci vzamejo za delavce, to, da znajo prisluhniti, da so ‘človeški’, razumni.

Kljub vsemu stresu, ki ga današnji, že ustaljeni termin ‘hiter tempo življenja’ prinaša, je vendarle pomembno, da med zaposlenimi obstaja vedenje in zavest, da se na delodajalca lahko vedno obrnejo, da so mu ponujene možnosti napredovanja in izobraževanja ter predvsem dejstvo, da je njihov trud za delo opaženo in cenjeno. Več kot dodaten stotak v denarnici – čeprav se tudi tega prav vsi veselimo – danes pomenijo pohvale, zanimive delovne naloge oziroma izzivi, samostojnost pri delu ter vsesplošna pozitivna delovna klima.

Pri nagrajevanju zaposlenih je potrebno omeniti še potrebo po diferenciaciji zaposlenih. Ker niso vsi enaki, je treba nanje in na njihovo nagrajevanje gledati razlikovalno, s tem pa se v podjetju spodbuja tudi zdrava mera tekmovalnosti, ki je za optimalni napredek potrebna. Na tem mestu velja ponovno omeniti, da nagrajevanje zaposlenih ne predstavlja stroška, temveč investicije v zaposlenega! Na dolgi rok to predstavlja dodano vrednost, razvoj zaposlenega, ki se iz povprečnega lahko razvije v dobrega oziroma celo najboljšega. Vedenje, da se v vašem podjetju trudite za zaposlene, da jim omogočite razvoj, napredek in vsesplošno dobro stanje, bo vašemu podjetju dvignilo ugled in zeleno luč, da pritegnete nove, strokovne kadre, ter jih pri vas tudi zadržite.

Bi v službi imeli sobo za sprostitev? Tobogan?

Delavci, pa tudi delodajalci, si želijo čimbolj ugodnih delovnih razmer in pogojev. Čeprav je nekdaj le plača veljala za tisto, zaradi česar delavec prihaja v službo, se ta mentaliteta spreminja. Delavci si želijo, da se na delovnem mestu počutijo zaželene, domače, cenjene. Če dobro pomislimo, za dobro počutje ni potrebno veliko. Male spremembe so lahko včasih zelo dobrodošle in cenjene bolj, kot si lahko mislimo. Vljudnost, spodbudne besede, prijazen pozdrav. Čistoča, red, urejenost. Kava, kos sadja, urejenost toalet.

V najbolj modernih podjetnih sveta so to stopnjo prerasli že zdavnaj. Nekatere velike korporacije po svetu svojim zaposlenim nudijo ugodnosti, kot so fitnes karta, brezplačni zajtrki (predvsem ob petkih), sobe za sprostitev (tobogan, vreče za boksanje), ki so hkrati namenjene tudi zbistritvi misli in pridobivanju novih idej, dobro založene toalete (od tamponov do vodic po britju), spalne sobe (komore za nekajminutni t. i. ‘power nap’), nekatera podjetja pa v spodnjih prostorih nudijo tudi vrtec – tako za otroke kot tudi za hišne ljubljenčke.

Čeprav se sliši udobno, lahko ob tem pomislimo tudi na dejstvo, da se ljudje ‘selijo’ v službe, tam ostajajo po cele dneve, ker jim tempo življenja narekuje hitrost, stalno povezanost, dosegljivost, priročnost in neusmiljenosti zasebnega življenja, ki je tesno prepleten z delom. Vzporedno s tem dajejo velika podjetja tudi vedno več poudarka na ločevanje med delom in zasebnim življenjem, t. i. ‘work-life balance’, o čemer smo že pisali v prispevku Kakšno pa je vaše razmerje med delom in zasebnim življenjem?