Krožno gospodarstvo opozarja na omejenost rabe surovin ter na preživetost linearnega gospodarstva, izpostavlja pa težnjo po oblikovanju novih delovnih mest in ponovne uporabe.
Evropska komisija je že konec leta 2015 predstavila nov sveženj ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo. Za ta namen je iz programa Obzorje 2020 zagotovila 650 milijonov evrov, 5,5 milijarde evrov pa iz strukturnih skladov EU.
Ena od ključnih predpostavk, na kateri temelji prehod v krožno gospodarstvo, je tudi splošni sistemski pristop – tako na ravni politik kot na ravni vseh faz oblikovanja proizvodnih procesov. Ta cilj zasleduje tudi projekt RETRACE. Gre za enega izmed projektnih predlogov, ki so bili v februarju 2016 izbrani za sofinanciranje na prvem razpisu programa Interreg Europe. V projektu v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov, ki ga v 85 odstotkih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, poleg Slovenije (SVRK) sodelujejo tudi institucije iz Italije, Španije, Francije in Romunije.
Krožno gospodarstvo namesto linearnega
Krožno gospodarstvo je nova paradigma, ki izhaja iz spoznanja, da je linearni gospodarski model preživet in da neskončna raba surovin ni mogoča. Torej, krožno gospodarstvo opozarja na zmanjšano rabo surovin. Bistvo novega modela je, da izdelki, komponente in surovine skozi čas ohranjajo svojo uporabno in finančno vrednost. Ker lahko prehod v krožno gospodarstvo v prihodnosti ustvari številna delovna mesta, hkrati pa ohranja vedno redkejše vire, zmanjšuje vpliv njihove rabe na okolje ter odpadnim proizvodom daje novo vrednost, je izjemno pomemben.
Odpadki kot vir za nove procese in produkte
Pristop sistemskega oblikovanja temelji na predpostavki, da so vsi morebitni odpadki, ki so nastali v proizvodnem procesu določenega izdelka, materialni vir za nove procese in produkte. Da bi optimizirali uporabo odpadkov, so potrebne medsebojno povezane proizvodne verige na posameznih teritorijih. Takšen model gospodarstva ustvarja povezane skupnosti, ki se zavedajo tokov surovin in energije na njihovem ozemlju.
Ključni cilj projekta RETRACE bo zato promocija uporabe pristopa sistemskega oblikovanja kot metode, ki lahko pripomore pri prehodu v krožno gospodarstvo. V njegovem okviru bodo tako identificirani potenciali posameznih teritorijev in izmenjani primeri dobrih praks iz partnerskih regij. Na tej podlagi pa bodo projektni partnerji oblikovali akcijske načrte, ki bodo vključevali ukrepe, s katerimi bo mogoče izboljšati tudi izvajanje Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020.
Vir: SVRK
