Samozaposlenim, ki ne izdelajo ocene tveganja, do 10.000 evrov globe

Samozaposlena oseba je v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve.

Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje

Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Samozaposlena oseba mora pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.

Kadar samozaposlene osebe opravljajo dela na deloviščih, se morajo vključiti v pisni sporazum ter izvajati skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Vsak delodajalec mora v sporazumu določiti delavca za zagotovitev varnosti svojih delavcev.

Samozaposlena oseba mora inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.

Samozaposlena oseba mora skladno z vrsto in naravo dejavnosti, s katero se ukvarja, sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom v skladu s posebnimi predpisi.

Globe za neupoštevanje predpisov

Z globo od 500 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, ki:

•  ne oceni tveganja;
• ne izdela pisne izjave o varnosti z oceno tveganja ter ne določi ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom;
• pri svojem delu ne uporablja sredstev za delo in osebne varovalne opreme, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam;
• se ne vključi v pisni sporazum ter ne izvaja skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na deloviščih iz 39. člena tega zakona;
• ne prijavi inšpekciji dela nezgode pri delu, zaradi katere je nezmožen za delo več kot tri delovne dni, ugotovljene poklicne bolezni in nevarnega pojava.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) izrecno ne določa, da mora samozaposlena oseba opraviti usposabljanje in izpit iz varstva pri delu ter zdravniški pregled na medicini dela. Na Inšpektoratu RS za delo pa opozarjajo, da je glede na prisotne nevarnosti, ki lahko obstajajo pri izvajanju dela samozaposlene osebe in čeprav to ni nikjer neposredno zapisano in zahtevano, ravno tako smiselno, da delavec, ki takšno delo opravlja, izvaja tudi posamezne druge ukrepe po ZVZD-1, kot npr. da se samoiniciativno na ustrezen način seznani z nevarnostmi in zagotavljanjem ukrepov za zmanjševanje nevarnosti in vplivov na zdravje ter da se pri tem preveri tudi izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje takšnega dela. Ni namreč odveč opozoriti na zgoraj opisano odgovornost, zlasti do drugih oseb.

Varstvo in zdravje pri delu

Pripravila: Anja Grahek

Deli na FacebookuDeli na Twitterju