Trg dela v Sloveniji je dostopen za vse državljane Evropske unije. To pomeni, da se lahko zaposlijo, ne da bi predhodno pridobili dovoljenje za delo v Sloveniji. Obstajajo še kakšne izjeme za tujce tretjih držav?
Pretvorite vašo bruto plačo v neto!
Trg dela – kaj pomeni kontrola trga dela?
Tujci tretjih držav načeloma za svojo zaposlitev v Sloveniji v večini primerov potrebujejo prehodno odobritev Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ). Za njih torej trg dela v Sloveniji ni prosto dostopen. To velja za državljane vseh držav izven EU oziroma EGP.
Registracijo d.o.o. lahko opravite na naši DATA točki!
V večini primerov zaposlitve tujcev je treba tudi preveriti trg dela pred oddajo vloge za dovoljenje za delo oziroma za enotno dovoljenje za delo in bivanje. To se naredi z objavo PDM-KTD s strani podjetja, kjer ZRSZ preveri, ali za dotično delovno mesto obstajajo primerni slovenski brezposelni kandidati. V kolikor takih kandidatov ni, lahko podjetje odda vlogo za dovoljenje za delo oziroma enotno dovoljenje. S tem se dokaže, da slovenski trg dela ne premore primernih domačih kandidatov za dotično delovno mesto. Kontrola trga dela je uspešno zaključena. Veste, da imamo v našem podjetju tudi oddelek, ki se ukvarja s storitvami za tujce? Poleg tega, da pomagamo tujcem pri ustanovitvi podjetij, nudimo pomoč tudi pri pridobivanju dovoljenj za prebivanje in delo v Sloveniji. V kolikor bi potrebovali naše storitve, nas lahko pokličete na 01/600-1530 za več informacij!
Koliko znašajo prispevki za s.p. v 2023?
Preberite tudi – Kilometrina 2023 – kakšni zneski veljajo?
Trg dela – kdaj kontrola trga dela ni potrebna?
Postopka kontrole trga dela ni potrebno izvesti v sledečih primerih zaposlitve tujca iz tretjih držav:
- Pri vlogi za dovoljenje za delo in bivanje zastopnika po 27. členu ZZSDT;
- Ko se zaposluje osebo za deficitaren poklic (razen v primerih zaposlitve osebe iz Srbije ali BiH);
- Pri zaposlitvi raziskovalca ali gostujočega visokošolskega predavatelja po 38. členu Ztuj-2;
- Pri zaposlitvi osebe na podlagi 14. člena ZZSDT (prejšnje »osebno delovno dovoljenje«);
- Pri podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje in delo (če se gre za zaposlitev na istem delovnem mestu in pri istem delodajalcu);
- Pri izdaji dovoljenja za izdajo dovoljenja za prebivanje na podlagi usposabljanja (25. člen ZZSDT);
- Pri izdaji dovoljenja za prebivanje na podlagi izvajanja individualnih storitev (26. člen ZZSDT);
- Pri izdaji dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi samozaposlitve (37.b člen Ztuj-2);
- Pri izdaji dovoljenja za začasno prebivanje za prostovoljce in zaradi opravljanja pripravništva (44.c člen Ztuj-2 ter 44.d člen Ztuj-2);
- Pri izdaji enotnega dovoljenja za napotene delavce (45.člen Ztuj-2);
- Pri izdaji dovoljenja za stalno prebivanje (52.člen Ztuj-2).
Preberite še – EMŠO in davčna številka – kdaj ju tujec potrebuje v Sloveniji?
Kdaj ima tujec iz tretje države prost dostop na trg dela?
V določenih primerih tujec iz tretje države ne potrebuje dovoljenja za delo, da bi se v podjetju v Sloveniji lahko zaposlil. Torej ima prost dostop na slovenski trg dela.
Oseba ima prost dostop na trg dela v sledečih primerih:
- Če ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji;
- Če ima dovoljenje za začasno prebivanje kot ožji družinski član slovenskega ali EU državljana;
- Če ima dovoljenje za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu;
- Če ima dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtev trgovine z ljudmi;
- Če ima dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtev nezakonitega zaposlovanja;
- Če mu/ji je v Sloveniji priznana pravica do mednarodne zaščite;
- Če mu/ji je v Sloveniji priznan status osebe z začasno zaščito;
- Prosilcem za mednarodno zaščito v Sloveniji (trenutno še po 9 mesecih od vložitve prošnje, se pa obetajo spremembe na tem področju).
Prav tako ima prost dostop na slovenski trg dela oseba, ki je pridobila dovoljenje za delo in prebivanje po 14. členu ZZSDT. Ampak tej osebi bo ZRSZ izdal informativni list, ki bo služil kot dovoljenje za delo pri zaposlovanju. Prav tako imajo prost dostop na trg dela državljani BiH in Srbije, v kolikor imajo dovoljenje za delo izdano na podlagi sporazuma med državama in so zaposleni pri svojem prvem delodajalcu že vsaj 1 leto. Tudi oni imajo prost dostop na trg dela le z veljavnim dovoljenjem za delo.
