Potrjevanje računov z digitalnim potrdilom
Davčno potrjevanje izdanih računov je pričelo veljati leta 2016 z Zakonom o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Na kratko bomo opisali delovanje sistema in dopustne alternativne načine za potrjevanje računov za podjetnika, ki bi želel sistem uporabljati v praksi. V kolikor zavezanec določil ZDavPR za pravilno potrjevanje računov ne upošteva, so predvidene tudi kazni storilcev prekrška.
Kaj pomeni davčno potrjevanje računov z davčnimi blagajnami?
Davčno potrjevanje pomeni izvedbo postopka pridobitve enkratne identifikacijske oznake računa od davčnega organa za vsak račun, ki je plačan z gotovino. Ta oznaka predstavlja potrdilo, da je bil ustvarjen promet pri gotovinskem poslovanju elektronsko ter prijavljen davčnemu organu. Tako ga ni mogoče naknadno prirediti z namenom utaje davka. Kupec lahko na spletni strani FURS z vpisom »Enkratne identifikacijske oznake računa« (EOR) tudi preveri, če je račun ustrezno potrjen.
Davčno potrjevanje računov z davčnimi blagajnami je obvezno od 2.1.2016. Potrjevanje v primeru prejema plačila z gotovino se v praksi razloči na dva načina:
- s pomočjo elektronske naprave za izdajo računov
- s pomočjo t.i. vezane knjige računov in naknadno potrditvijo izdanega računa v določenem roku
Kupec ima obveznost prevzema in zadržanja računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi nadzornega organa. Za nadzor nad izvajanjem določb ZDavPR je v celoti pristojen FURS. Pristojnost nadzora ima tudi Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS).
Več o tem kaj mora vsebovati izdan račun si lahko preberete v našem prispevku »Davčne blagajne: Katere podatke bo po novem moral vsebovati račun?«.
Davčno potrjevanje računov v primeru gotovinskega poslovanja, kar je v praksi…
Potrebujete zanesljivo računovodstvo
Marina Arh, Data
Davčne blagajne ni potrebno uporabljati za potrjevanje računov, kjer plačilo poteka na podlagi med-bančnih nakazil.
Želite registrirati s.p.?
Davčno potrjevanje računov, ko naprava za izdajo računov ne deluje…
Ko pride do nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov, je zavezanec dolžan izdajati račune pri gotovinskem poslovanju iz vezane knjige računov v skladu z 31.a členom ZDavP-2. Za nedelovanje elektronske naprave za izdajo računov se šteje nedelovanje, ki je lahko posledica okvare programske ali strojne opreme ali izpada električne energije.
Ponovno delovanje naprave mora zavezanec vzpostaviti v dveh delovnih dneh od dneva prenehanja delovanja elektronske naprave. V tem roku mora tudi davčnemu organu poslati podatke o izdanih računih, ki jih je v času nedelovanja elektronske naprave izdal iz vezane knjige računov. V kolikor iz opravičljivih razlogov zavezanec ne more vzpostaviti delovanja te naprave, mora to storiti najkasneje naslednji delovni dan po prenehanju razlogov za zamudo.
Za opravičljive razloge se štejejo utemeljeni razlogi, ki jih zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo vzpostavitev delovanja elektronske naprave za izdajo računov v predpisanem roku (kot npr. daljši izpad električne energije, požar, poplava ipd.).
V tem primeru bo zavezanec pridobil za vsak račun ločeno enkratno identifikacijsko oznako računa. Te mora hraniti kot prejeto sporočilo z enkratnimi identifikacijskimi oznakami računov skupaj s kopijami izdanega računa iz vezane knjige računov. Ti morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek, in drugimi predpisi, ki urejajo način in roke hrambe računov.
Preberite tudi: Kdaj v pokoj?
Potrjevanje izdanih računov s t.i. vezano knjigo računov… do 10. v mesecu!
Od 1.1.2018 je omogočena trajna možnost uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov. Prodajalec mora tako davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o izdanih računih preko vezane knjige računov. To mora storiti do 10. v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan.
Uporaba vezane knjige računov je tudi omejena na uporabo zgolj v poslovnem prostoru, kjer ne uporablja tudi elektronsko napravo za potrjevanje računov.
Prevoz na delo in povračilo stroškov po novi Uredbi
Način za potrjevanje računa mora biti določen z internim aktom!
Zavezanec mora način izvajanja za potrjevanje računov določiti v internem aktu. Podjetnik si za potrjevanje računov lahko pomaga tudi s FURS-ovo t.i. »MINI blagajno« na portalu e-Davki. Torej brezplačno spletno aplikacijo za katero potrebuje le namensko digitalno potrdilo (npr. SIGEN-ca). Več o temu si lahko preberete v prispevku »Boste poslovali z gotovino? Privarčujte z uporabo FURS-ove brezplačne aplikacije Mini blagajna«. Zavezanci morajo tudi sporočiti FURS-u podatke o poslovnih prostorih in izpolnjevati vse druge obveznosti, ki izhajajo iz določb zakona.
Pridobitev namenskega digitalnega potrdila za izvajanje postopka za potrjevanje računov je možna na podlagi vloge zavezanca v elektronski obliki prek portala e-Davki. To potrdilo za tem zavezanec tudi prevzame prek portala.
Zavezanec mora pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju sporočiti davčnemu organu podatke o vseh poslovnih prostorih v katerih izdaja račune.
Regres – koliko in do kdaj izplačilo v letu 2021
Imate specifično vprašanje glede davčnih blagajn ali poslovanja… posvetujte se pri našem strokovnjaku…
Pri Data d.o.o. nudimo cel nabor računovodskih, davčnih ali pravnih posvetov, pri za-to primernem strokovnjaku. Pišite nam na [email protected] in se dogovorite za ponudbo in termin svetovanja.
Kakšne so globe za davčno “ne-potrjevanje” računov in druge davčne prekrške?
Za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se globe gibljejo med 1.500 – 25.000 evrov za prekrške, 3.000 – 50.000 evrov za hujše prekrške in v primeru posebej hudih prekrškov tudi do 75.000 evrov.
Davčni prekrški za pravne osebe, ki štejejo za srednjo ali veliko gospodarsko družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (ZGD-1) se gibljejo med 5.000 in 150.000 evrov. Med tem ko so za ostale pravne osebe prekrški obravnavani z globami med 2.000 in 50.000 evrov, hujši davčni prekrški med 4.000 in 75.000 evrov in posebej hudi davčni prekrški z globami do 100.000 evrov.
Za odgovorne osebe navedenih storilcev, pri čemer je predvidena tudi odgovornost za odgovorne osebe (tudi v državnem organu in samoupravni lokalni skupnosti), so tudi predvidene globe v razponu med 800 in do 20.000 evrov.
Med navedenimi globami se globe izrekajo za:
- ne uporabo namenskega potrdila za elektronsko podpisovanje sporočil,
- ko za namene posredovanja podatkov o računu ne poveže oznake fizične osebe, ki z elektronsko napravo izda račun, z davčno številko te osebe in ne pošlje davčne številke osebe davčnemu organu,
- kadar se ne zagotovi, da je številka računa, za katerega se izvaja postopek potrjevanja računa, sestavljena na predpisan način
- kadar se ne sprejme internega akta oziroma v internem aktu navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke
- kadar se ne objavi oziroma ne objavi na kupcu vidnem mestu obvestila o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame in zadrži račun
- v predpisanem roku ne pošlje podatkov o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov
- se v predpisanem roku ne vzpostavi elektronske povezave in ne pošlje podatkov o vseh izdanih računih
- se ne pošlje podatkov o računih v predpisanem roku po prenehanju vzrokov za zamudo;
- se v predpisanem roku ne vzpostavi delovanja elektronske naprave za izdajo računov in ne pošlje podatkov o vseh izdanih računih
- se ne hrani sporočil o naknadno dodeljenih enkratnih identifikacijskih oznakah izdanih računov na predpisan način;
- se ne dokaže nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije;
Kot hujši in posebej hudi davčni prekrški se smatrajo takrat kadar:
- se ne sporoči podatkov o poslovnih prostorih
- se pošlje neresnične ali nepopolne podatke o poslovnih prostorih
- se davčnemu organu ne pošlje podatkov o računu, ki so predpisani za namene izvajanja potrjevanja računov
- se davčnemu organu pošlje neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke o računu
- se ne izda računa v predpisanem roku;
- se izda kopijo računa brez navedbe, da gre za kopijo;
- se izda račun, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, razen če ni z ZDavPR drugače določeno;
- se omogoči zavezancu izdajo računov in kopij računov v nasprotju z določbami tega zakona;
- se ne zagotovi izpisa vseh izdanih kopij računov in zahtevanih podatkov s programsko opremo.
- se ne izvede postopka potrjevanja računa za vse naknadne spremembe podatkov na računu oziroma ga ne izvede v predpisanem roku
- se ne izda računa z uporabo vezane knjige računov
Želim se prijaviti na e-novice
DOTIČNA ZAKONODAJA
Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
Zakon o računovodstvu (ZR)
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.
