Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo smernice o uporabi instituta napotitve na delo v tujino oziroma službene poti. Kot so zapisali, je smernice treba upoštevati pri presoji, ali gre v konkretnem primeru za službeno pot ali za napotitev na delo v tujino.
Delodajalci so delavce (pre)večkrat napotili na delo v tujino v okviru službenega potovanja, čeprav bi po vsebini opravljenega dela lahko šteli, da je bil delavec napoten na začasno delo v tujino. Razlog za takšne zlorabe je v različni davčni obravnavi povračil stroškov prehrane, prevoza in prenočišča. Kako je s povračili stroškov, razlagamo na izobraževanju o potnih nalogih.
V katerih primerih lahko podjetje napotuje delavce v tujino?
V skladu s predpisi EU lahko slovenska podjetja čezmejne storitve z napotenimi delavci na ozemlju EU izvajajo na tri možne načine.
- Delavce lahko napotijo na ozemlje katere od držav članic na lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi pogodbe, sklenjene med podjetjem, ki je delavce napotilo in pogodbenico, kateri so storitve namenjene. Pod pogojem, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem, ki delavca napoti in delavcem.
- Delavce lahko napotijo v ustanovo ali podjetje, ki je v lasti skupine na ozemlju katere od držav članic. Pod pogojem, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem, ki delavca napoti in delavcem.
- Kot podjetje ali agencija za začasno zaposlovanje lahko posredujejo delo delavca podjetju uporabniku, s sedežem ali dejavnem na ozemlju katere od držav članic. Pogoj je, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem ali agencijo za začasno zaposlovanje in delavcem.
izobraževanje
Na Ministrstvu ob tem opozarjajo, da je z vidika delavca pomembno, da ima pravico do povračila stroškov. Ne glede na to, ali gre za napotitev ali službeno potovanje. V obeh primerih gre namreč za izvrševanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Praktične primere povračila stroškov vam predstavimo na izobraževanju Potni nalogi.
Napotitev na delo v tujino ali službena pot?
Slovenska delovnopravna zakonodaja ne določa definicije oziroma razlikovanja med službeno potjo in napotitvijo. Temeljni pogoj za napotitev na delo v tujino po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je, da je obveznost oziroma možnost začasnega opravljanja dela v tujini dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Če v pogodbi takšnega določila ni, je treba za napotitev na delo v tujino skleniti novo pogodbo oziroma aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi.
Podobno ZDR-1 ne definira službene poti. Govori le o upravičenosti delavca do povračila stroškov, tudi tistih, ki nastanejo na službenem potovanju. Na Ministrstvu za delo na podlagi primerov iz sodne prakse razlagajo, da je za službeno potovanje možno šteti le tisto pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi.
Ob tem na ministrstvu menijo, da “službene poti in napotitve na delo v tujino ne moremo razlikovati glede na časovno trajanje, saj časovna komponenta ni odločilen element napotitve, upoštevati je treba zlasti samo vsebino dela in kraj opravljanja dela.”
Kako torej v praksi presoditi, kdaj gre za službeno pot in kdaj za napotitev na delo v tujino? Na Ministrstvu za delo so pripravili kriterije, s katerimi si lahko pomagate pri presojanju okoliščin posameznega primera. Pri tem opozarjajo, da ne gre za zaključen krog okoliščin.
Kriteriji za razlikovanje med službeno potjo in napotitvijo na delo
KRITERIJ | NAPOTITEV | SLUŽBENA POT |
---|---|---|
Vrsta dela delavca | Delo se opravlja kot čezmejno izvajanje storitve v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi družbe | Delo je potrebno za obstoj in opravljanje dejavnosti družbe, ne predstavlja pa neposrednega izvajanja storitve družbe |
Končni uporabnik storitve | Naročnik storitve | Delodajalec |
Prihodek delodajalca | Delodajalec za opravljeno delo delavca pričakuje neposredno pogodbeno dogovorjeno plačilo | Delodajalec za opravljeno delo delavca neposredno ne pričakuje plačila |
Trg druge države | Družba neposredno vstopa na trg druge države in konkurira drugim družbam na tem trgu | Družba neposredno ne vstopa na trg druge države in ne konkurira drugim družbam na tem trgu |