Pravice do nadomestila plače ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).
Kdo ima pravico do nadomestila plače?
Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo:
- zavarovanci, ki so v delovnem razmerju,
- osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost,
- družbeniki osebnih družb,
- družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in
- ustanovitelji zavodov, če so družbeniki družb oziroma
- ustanovitelji zavodov poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic,
- vrhunski športniki in
- vrhunski šahisti,
- rejniki ter
- kmetje, če so za to pravico zavarovani,
- brezposelne osebe, če jim je bila pravica do denarnega nadomestila priznana še pred uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF
Pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati
Na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela. Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi:
presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe,- posledic dajanja krvi,
- nege ožjega družinskega člana,
- izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik,
- zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti
- v primerih prostovoljnega darovanja krvi*
*Pravica do nadomestila plače v primeru prostovoljnega darovanja krvi pripada samo zavarovancem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Prenehanje delovnega razmerja
Zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada nadomestilo plače še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja.
Poškodba pri delu ali poklicna bolezen
Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja in sicer dokler ni spet zmožen za delo.
Poškodba, ki ni povezana z delom
V primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu pa imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od 31. delovnega dne zadržanosti od dela. Od prvega do tridesetega dne zadržanosti od dela pa izplačuje nadomestilo v tem primeru delodajalec v svoje breme.
Zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada nadomestilo plače še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja.
Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja in sicer dokler ni spet zmožen za delo.
Pravica do nadomestila zaradi nege otroka
Pravica do nadomestila zaradi nege otroka pripada enemu od staršev oziroma rejniku in skrbniku, kadar otroka dejansko neguje in varuje, oziroma zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. To pravico lahko upravičenec uveljavlja do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica. Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana traja v posameznem primeru največ do sedem delovnih dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni. Pristojni imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila.
Pripravila: Anja Grahek
Deli na FacebookuDeli na Twitterju