Ugotavljanje katastrskega dohodka tudi za jagode in šparglje

Če bo sprejeta sprememba zakonodaje, bodo kmetje lahko tudi intenzivne kulture kot so jagode, šparglji, vrtnine, zelišča, drevesnice in podobne gojili v okviru osnovne kmetijske dejavnosti za katero velja ugotavljanje katastrskega dohodka. Trenutno morajo kmetje, če želijo gojiti te kulture, registrirati za njihovo pridelavo samostojno dejavnost ali podjetje. Več o tem smo že pisali v prispevku Česa kmetje ne morejo gojiti v okviru osnovne kmetijske dejavnosti?

Delovna skupina ministrstev za kmetijstvo, finance ter okolja za prostor je namreč predlagala, da se namesto sofisticiranega razvije bolj robusten in enostaven sistem kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka. Ta bo sicer manj podroben, a bolj pregleden. Katastrski dohodek je pavšalna ocena možnega tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

Predlog novega Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1) je pripravljen na podlagi ugotovitev delovne skupine in predlaga, da naj bo katastrski dohodek ugotavljen na podlagi podrobnejših podatkov ekonomskega računa za kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

Ob tem so na kmetijskem ministrstvu povedali, da jih tema ugotavljanja katastrskega dohodka že nekaj let razburja ter dodali, da si ob današnjih težkih razmerah ne gre predstavljati o večjih obremenitvah za kmete. Zavedajo se, da bo sam katastrski dohodek po njihovih predlogih v veljavi šele z letom 2018, saj bo letošnji izračun obračunan z osnovo dohodnine prihodnjega leta, a je treba gledati na prihodnost.

Kako bi potekalo ugotavljanje katastrskega dohodka po novem?

Predlagajo:

• stroški pri gozdarstvu in čebelarstvu upoštevajo v višini 80 odstotnega tržnega prihodka;
• mora biti pridelava vina in oljčnega olja obdavčena po pavšalu (ni sprejemljivo, da bi bila to dopolnilna dejavnost);
• da je prihodek intenzivnih sadovnjakov (površina, kjer je zasajena samo ena vrsta sadja, razen v primeru mešanega nasada breskev, nektarin in mešanega nasada lupinarjev) treba ločiti od prihodka ekstenzivnih sadovnjakov (nasadi visokodebelnih dreves sadnih vrst, t. i. travniški sadovnjaki, kjer lahko raste ena ali več sadnih vrst);

• se upoštevajoč zgornjo alinejo prihodek ekstenzivnih sadovnjakov pripiše kmetijskim zemljiščem (njivam in travinju);
• naj bo katastrski dohodek (KD) intenzivnih kultur (vrtnin, jagod, zelišč, špargljev, drevesnic itd.) v višini katastrskega dohodka intenzivnega sadovnjaka;
• se katastrski dohodek porazdeli glede na razrede bonitetnih točk tako, da so najslabše produktivna zemljišča manj obremenjena zlasti zemljišča z boniteto do 20 bonitetnih točk;
• se preveriti, če rastiščni koeficient ustrezno odraža KD za gozdna zemljišča na največjih strminah in po potrebi pripraviti ustrezno korekcijo;
• se uvede prehodno obdobje, in sicer tako, da v prvem letu gre v davčno osnovo 40 odstotkov KD, nato 55, 75 in 100 odstotkov;
• se uvede kapica, tako da se za pripis KD v letu 2017 upošteva največ dvakratna višina dohodka iz leta 2016, prav tako pa se ne bi KD znižal glede na višino KD v letu 2016.

Preberite tudi:

• Kmečka gospodinjstva, če ste prešla na pavšalno ugotavljanje davčne osnove od dohodka, pozor
• Česa kmetje ne morejo gojiti v okviru osnovne kmetijske dejavnosti?