Slovenska zunanja trgovina nadaljuje s počasnim, a zanesljivim upadom, saj smo junija izvozili za 1,8 milijarde in uvozili za 1,78 milijarde evrov blaga. S tem je letošnji junijski izvoz od lanskega nižji za odstotek, uvoz pa že za skoraj pet odstotkov.
Polletni izvoz je sicer z 10,54 milijarde evrov še vedno za slab odstotek višji od enakega obdobja lani, medtem ko je uvoz z 11,06 milijarde evrov že upadel za odstotek pod lanskoletno raven. Slovenija skoraj tri četrtine blagovne menjave opravi z državami članicami EU, kar ima lahko v prihodnosti pomembne implikacije zlasti za naš izvoz, saj se z vse slabšo gospodarsko sliko sooča tudi deset najpomembnejših slovenskih trgovinskih partneric. Največje štiri med njimi, torej Nemčija, Italija, Avstrija in Francija, so vse v različnih fazah gospodarskega ohlajanja, balkanske države hodijo že nevarno blizu prepada, le nekoliko boljše pa je stanje proti vzhodu Evrope.
Mešana uspešnost držav kluba razvitih
Robustnost nemškega gospodarstva še vedno preseneča mnoge, saj se je kljub šibkemu tujemu povpraševanju in turbulencam na finančnih trgih gospodarska aktivnost ob začetku leta znova začela krepiti, tokrat zlasti na račun krepke domače potrošnje. Prav ta naj bi bila glavno gonilo rasti tudi v prihodnje, saj Nemčija beleži nizko brezposelnost in spodbudno rast števila novih delovnih mest, kar je predvsem zasluga korenite reforme trga dela iz prejšnjega desetletja. Izjemno visok, skoraj šestodstotni je tudi presežek tekočega računa, skrb vzbujajoč pa je le podatek o nemški zadolženosti, ki dosega že 81 odstotkov BDP. Tudi sosednja Avstrija je ena redkih držav EU, ki se za zdaj še uspešno spopadajo s krizo. Letos beleži rast industrijske proizvodnje in izvoza, povečala pa se je tudi domača potrošnja. Gospodarska rast je v prvem četrtletju znašala 0,3 odstotka, čeprav naj bi se v naslednjih četrtletjih predvsem na račun svetovnih težav tudi ta rahlo upočasnila. Vse slabši pa so gospodarski obeti Italije, saj rast opazno peša, brezposelnost ostaja visoka, zaradi strukturnih težav in rastočih stroškov zadolževanja pa so pod vse večjim pritiskom tudi javne finance. Državni dolg naj bi tako kljub pričakovanemu proračunskemu presežku prihodnje leto dosegel že rekordnih 126,4 odstotka BDP. Znižuje se tudi napoved gospodarske rasti Francije, ki naj bi letos dosegla le 0,3 odstotka, prihodnje leto pa 0,8 odstotka. Kljub temu je Mednarodni denarni sklad (IMF) pohvalil načrte novega predsednika Françoisa Hollanda, ki v letu 2012 predvidevajo znižanje proračunskega primanjkljaja za en, v letu 2013 pa za poldrugi odstotek BDP. Po besedah IMF naj bi bil to korak v pravo smer, čeprav predstavljajo tveganje gospodarski rasti.
Balkan še kar tone
Še slabše se godi državam bivše skupne domovine, saj so gospodarske razmere na Hrvaškem, v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini med najslabšimi v Evropi. Hrvaški ekonomisti tako za letos napovedujejo okoli 1,3-odstotni upad gospodarske aktivnosti, pričakovana stopnja brezposelnosti znaša okoli 15 odstotkov, devizni tečaj pa naj bi se do konca leta približal že vrednosti 7,6 kune za evro. Na finančnem ministrstvu kljub solidnemu stanju javnih financ napovedujejo, da bo prihodnje leto še slabše, če državi čim prej ne uspe zagnati investicij. Prav javne finance pa so rakava rana Bosne in Hercegovine, in čeprav se fiskalno stanje v državi stabilizira, saj so oblasti uvedle prepotrebne ukrepe za servisiranje zunanjega dolga, bo pot do robustnejše gospodarske rasti še dolga. Isto velja tudi za Srbijo, kjer se strokovnjaki pritožujejo nad premajhno storilnostjo in visoko brezposelnostjo, saj je brez dela skoraj četrtina delovno aktivnega prebivalstva. Poleg tega je previsoka tudi potrošnja, kar povzroča visoke primanjkljaje in zadolženost, obenem pa je pravna, ekonomska, socialna in celo osebna varnost v državi na nesprejemljivo nizki ravni.
Za železno zaveso zmerno okrevanje
Stanje ni rožnato niti na Madžarskem, ki se poleg katastrofalne gospodarske situacije v državi ukvarja tudi z avtokratskimi in pogosto protiustavnimi potezami kontroverznega premierja Viktorja Orbana. Državi je nekaj časa grozil celo bankrot, zato je bil Orban pod kombinacijo domačih in mednarodnih pritiskov primoran popustiti in sprejeti določene kompromise. Še najbolje kaže Rusiji in Poljski, ki sta iz recesije izšli razmeroma enostavno. Poljska, ki več kot polovico izvoza opravi na trge EU, je sicer zaradi evropskih težav znižala napoved tako gospodarske rasti kot tudi inflacije med letoma 2012 in 2014. Močnejši zlot, majski dvig obrestnih mer in upočasnjeno okrevanje namreč blažijo cenovne pritiske, zato imajo oblasti tudi manevrski prostor za blažjo monetarno politiko. Poljska je bila tudi edina izmed 27 članic EU, ki je letos celo dvignila obrestno mero, čeprav bi utegnila to odločitev kmalu spremeniti. V centralni banki namreč napovedujejo, da bi lahko za spodbujanje rasti obrestno mero že v kratkem znižali za pol odstotne točke oziroma največ mere po letu 2009. Rast naj bi sicer letos le za malenkost presegla dva odstotka, kar je prav tako najmanj od leta 2009 naprej. Ruska gospodarska rast medtem s tremi do štirimi odstotki že več let močno presega evropsko in država bi se lahko še v tem desetletju prebila celo v prvo peterico največjih svetovnih gospodarstev. Rusija se ponaša tudi z nizko brezposelnostjo (okoli 6,5 odstotka), nizkim proračunskim primanjkljajem (okoli odstotka BDP) in izjemno nizkim javnim dolgom (med sedmimi in osmimi odstotki BDP).
Takšne številke je Rusiji omogočilo robustno gospodarsko okrevanje na temelju visokih svetovnih cen energentov, država pa vodi tudi previdno fiskalno politiko. Skrb vzbujajoč je le razvoj dogodkov na političnem parketu, saj se država v zadnjem obdobju pomika v bolj avtokratski smeri in se odmika od evropske integracije, kar seveda tudi za Slovenijo niso prav spodbudne novice.
Različni trgi, različen izvoz
Gospodarske težave posameznih držav bodo slovenske izvoznike različno prizadele. Medtem ko Slovenija na zahodne trge izvaža številne elektrotehnične proizvode, strojno opremo in industrijske polproizvode, pa je slika drugačna na vzhodu Evrope, kamor se izvozi več zdravil, medicinskih preparatov, kemičnih sredstev in industrijskih surovin. Na trgih bivše skupne domovine Slovenija medtem še vedno ostaja močna strateška partnerica na področju kmetijstva in živilske industrije. Naziv največjega slovenskega izvoznika je sicer po dolgih letih prevlade novomeškega Revoza v letu 2011 osvojilo velenjsko Gorenje, kateremu sledita Revoz in novomeška Krka. Največja izvoznika storitev sta bila HSE in novogoriški Hit. Številnim podjetjem je lani uspelo osvojiti tudi nekatere nove trge, pri čemer se pogosto omenjajo zlasti Bližnji vzhod, države nekdanje Sovjetske zveze, Južna Amerika in Afrika. Največji slovenski izvozniki za letos napovedujejo za 11,7 milijarde evrov izvoza oziroma za slabe tri odstotke več kot v letu 2011.
Avtor: Jernej Ogrin, Dnevnik
Vir: Dnevnik.si
