Podaljšan obratovalni čas med prazniki

Podaljšan obratovalni čas si lahko gostinci brez posebnega dovoljenja privoščijo na dan pred prazniki, ki jih določa zakon, enkrat ob pustovanju in enkrat ob martinovanju.

Podaljšan obratovalni čas pred prazniki brez dovoljenja

Gostinec lahko brez dovoljenja, ki ga izda za gostinstvo pristojni organ občine, obratuje dlje, kot traja njegov običajni obratovalni čas na dan pred prazniki, določenimi z zakonom. Ter ob pustovanju in martinovanju (vsakič po enkrat). To določa Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (17. člen).

Prazniki so pri nas določeni z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Pri tem opozarjamo, da je treba razumeti razliko med prazniki in dela prostimi dnevi. Božič je, denimo, dela prost dan, vendar pa ni praznik, določila pravilnika pa veljajo le za slednje.

Praznični dnevi so tako tudi 8. junij (dan Primoža Trubarja), 17. avgust (združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom), 15. september (vrnitev Primorske k matični domovini), 25. oktober (dan suverenosti) in 23. november (dan Rudolfa Maistra).

Velika noč in velikonočni ponedeljek, binkoštna nedelja, Marijino vnebovzetje, dan reformacije in božič so sicer tudi dela prosti dnevi, vendar pa niso državni prazniki. Pred omenjenimi dnevi in ob drugih priložnosti bo torej gostinec za podaljšan obratovalni čas potreboval soglasje pristojnega organa občine.

>>> Vas zanima gostinstvo? Bi morda imeli svojo kavarno? Svojo poslovno idejo lahko preverite skupaj s podjetniškimi strokovnjaki na izobraževanju Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo. Odprtje podjetja oziroma registracija dejavnosti pa je na VEM točki Data popolnoma brezplačna! <<<

Spremembo obratovalnega časa je treba sporočiti 15 dni prej

Pri določanju obratovalnega časa mora gostinec upoštevati Zakon o gostinstvu in že omenjeni Pravilnik.

Gostinec mora obratovalni čas pristojnemu organu na občini prijaviti 15 dni pred pričetkom obratovanja. Pa tudi 15 dni pred njegovo morebitno spremembo ali pred pričetkom novega koledarskega leta za prihajajoče leto. Obratovalni čas se prijavi na posebnem obrazcu. Tega v nadaljevanju potrdi pristojni občinski organ. Pomembno pa je, da potrjen obrazec gostinec hrani, saj ga bo moral pokazati ob morebitnem obisku inšpektorja.

Pravilnik sicer daje tudi okvirne smernice pri določanju obratovalnega časa. Ta je za gostinske obrate, ki nudijo tudi nastanitev, za lokale v sklopu igralnic in za obrate za pripravo in dostavo jedi lahko med 0. in 24. uro. Za restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne. Za slaščičarne, okrepčevalnice, bare, vinotoče in osmice pa med 6. in 24. uro. Gostinski lokali, ki so v stavbah s stanovanjih ali na območju stanovanj, pa smejo načeloma obratovati le med 6. in 22. uro. Če želijo delati dlje, morajo pridobiti dovoljenje za podaljšan obratovalni čas.

Če vas zanima, kdaj morajo lokal zapustiti gostje, preberite prispevek Obratovalni čas lokala: Kdaj morajo oditi gostje?. Gostinci pa ne spreglejte novega Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, ki prinaša številne poenostavitve.