Pobot ali kompenzacija, nakazilo oziroma asignacija ter odstop terjatve s pogodbo (cesija) so najpogostejše oblike, ko se podjetja zaradi plačilne nediscipline in pomanjkanja likvidnosti, odločajo za alternativne načine poravnave obveznosti. Vse te oblike imajo pravno podlago v Obligacijskem zakoniku (OZ). V nadaljevanju predstavljamo njihove ključne značilnosti. Za dodatne informacije in svetovanje se lahko obrnete na naše pravne strokovnjake. Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali nam pišite na data@data.si
Kaj je pobot in kako deluje?
Pobot je postopek, kjer ena stranka izjavi drugi, da bo izpolnila svojo zapadlo terjatev z uporabo svojih nasprotnih terjatev. To pomeni, da podjetje A, ki dolguje podjetju B, kompenzira svojo obveznost z obveznostjo podjetja B do podjetja A. V praksi to pomeni, da obveznosti podjetij preidejo v “nič” brez denarnega plačila.
Čeprav dolžnik ne želi podpisati predloga kompenzacije, pobot kljub temu nastane, kar pomeni, da vzajemne terjatve prenehajo. V Sloveniji pa poznamo tudi večstranski obvezni pobot, ki ga podjetja izpolnjujejo preko AJPES-a. Gre za sistem, kjer udeleženci izpolnijo svoje obveznosti skozi verigo, ko so vsi potrjeni in podpisani.
Brezplačna ustanovitev podjetja
Nakazilo ali asignacija
Nakazilo ali asignacija nastane, ko ena oseba pooblasti drugo, da v njenem imenu izpolni obveznost do tretje osebe. Hkrati ta tretja oseba pridobi pravico, da plačilo sprejme. Pri tem ločimo tri ključne udeležence:
- Nakazovalec (asignant) A je oseba, ki daje pooblastilo.
- Nakazanec (asignat) B je oseba, ki izvede plačilo.
- Prejemnik nakazila (asignatar) C je oseba, ki prejme plačilo.
Asignacija se šteje za izvedeno, ko vsi trije udeleženci podpišejo dogovor in podjetje B opravi nakazilo podjetju C. Čeprav zakon predvideva možnosti za odpravo nestrinjanj, so takšni primeri v praksi redki, saj se pogoji nakazila običajno določijo vnaprej. Ključno je tudi, da med strankami obstaja pravno razmerje, sicer je asignacija nična.
Odstop terjatve s pogodb ali cesija
Gre za obliko poravnave, kjer upnik s pogodbo prenese terjatev na tretjo osebo. Če se z dolžnikom dogovori o prepovedi prenosa, takšna pogodba ni veljavna. Prevzemnik pridobi vse stranske pravice terjatve, dolžnik pa mora biti o prenosu obveščen. Poznamo posebne primere odstopa terjatev, kot sta odstop namesto izpolnitve in odstop v zavarovanje. Pogosti so tudi odkupi terjatev, kjer prevzemnik poravna del dolga upniku, razliko pa zadrži kot strošek storitve.
Kaj je faktoring?
Faktoring je finančni posel, pri katerem finančna institucija odkupi terjatve svoje stranke. Omogoča olajšano finančno načrtovanje in pomaga pri ohranjanju likvidnosti podjetja, na žalost pa to predstavlja dodaten strošek podjetju (upniku), po navadi v višini 2-3% celotne vrednosti terjatev do kupcev.
Če se soočate s pravnimi vprašanji glede nakazila, asignacije ali drugih oblik poravnave, vam lahko pomagajo naši izkušeni pravni strokovnjaki. Zagotovite si strokovno svetovanje in brezskrbno poslovanje. Pri nas, na DATA točki, pa lahko tudi popolnoma brezplačno registrirate podjetje. Pokličite naše pravnike na 01 600 15 30 ali jim pišite na data@data.si.
