Phishing (ang.) ali ribarjenje podatkov izvira iz angleških besed za geslo (password) in ribarjenje (fishing). Spletni goljufi želijo s pomočjo lažnih spletnih strani in elektronskih sporočil od vas na takšen ali drugačen način izvabiti osebne podatke, kot so: številke kreditnih kartic, uporabniška imena in gesla, digitalna potrdila in ostale osebne podatke.
Potrebujete davčno svetovanje? Rezervirajte si termin na 01 600 1530 in zahtevajte ponudbo
Sabina Dimnik, Data
Kako poteka phishing?
Spletni goljufi praviloma postavijo lažno spletno stran, ki je na videz podobna pravi spletni strani. Z elektronskim sporočilom pa vas povabijo, da obiščete spletno stran in se tja prijavite s svojim elektronskim naslovom.
Ne zamudite aktualnega dogajanja – prijavite se na e-novice
Kakšne posledice ima phishing za uporabnika?
Za uporabnika, ki takšni goljufiji nasede, so posledice lahko relativno majhne (odtujijo vam npr. račun brezplačne elektronske pošte), lahko pa tudi zelo velike (npr. kraja večjih vsot denarja iz bančnih računov).
Izračunajte si, koliko olajšave za otroke vam pripada
Kako se zaščititi?
- Prepoznajte e-sporočila, ki so namenjena prevari oziroma ribarjenju podatkov
- Preverite vir prejetih elektronskih sporočil
- Ne klikajte na povezave, ki delujejo kot povezava do spletne banke
- Preverite, ali se nahajate na pravi spletni strani
- Redno preverjajte svoje bančne izpiske
- Skrbite za varnost vašega računalniškega sistema – naložite si zaščito
- Ne mislite, da je phishing omejen le na angleško govoreči svet – tudi na drugih spletnih straneh prežijo na vas prevaranti
- Uporabljajte zadnje verzije brskalnikom z varnostnimi popravki
Phishing ni enako pravno urejeno zbiranje podatkov
Določena podjetja in ustanove lahko zbirajo vaše podatke, vendar za to potrebujejo zakonsko osnovo. Za pridobitev, hrambo in uporabo vaših podatkov, pa potrebujejo vaše soglasje. Tako določa uredba GDPR, zato imajo osebe, ki zbirajo vaše podatke legalno javno dostopne tudi splošne pogoje poslovanja, ki med drugim določajo, da so zavezani določbam Zakona o varstvu osebnih podatkov ter natančno opredeljujejo za kakšne namene in kakšno časovno obdobje bodo hranili vaše podatke.
Phishing je za svoje prevare dobro izkoristil epidemijo koronavirusa
Iz poročila Googla je možno razbrati, da se je število phishing spletnih strani samo v dveh mesecih v letu 2020 povečalo kar za 350%. Velik delež teh spletnih strani je uporabnike zvabil na svoje spletne strani s povezavami do informacij v zvezi s koronavirusom.
Phishing na primeru Paypala
Paypal prevaranti pošljejo uporabnikom, ki imajo Paypal račun elektronsko sporočilo o napadu, v katerem prejemniku naročijo, naj klikne na povezavo, da odpravi neskladje s svojim računom. Povezava pa uporabnika nato preusmeri na lažno spletno mesto, ki ima lažno prijavo v sistem Paypal. To spletno mesto od žrtve zbira poverilnice za prijavo, ko se preverja pristnost uporabnika, nato pa se podatke pošlje napadalcem.
Potrebujete pravni nasvet? Za ponudbo pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected]