Go to Top

Odbitek DDV od večnamenskih vozil

Po predhodno veljavni določbi 106. člena PZDDV so osebni avtomobili iz c) točke 66. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 10/10 – UPB2 in 85/10), motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703 konstruirana predvsem za prevoz ljudi vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga (npr. tip »karavan«, »kombi« itd) in dirkalni avtomobili. Motorno vozilo, ki je izpeljanka vozila iz prejšnjega odstavka, ki ga je proizvajalec¹ homologiral kot tovorno vozilo se ne šteje za osebni avtomobil.

Odbitek DDV od večnamenskih vozil

Iz navedenega izhaja, da je davčni zavezanec po tej določbi PZDDV imel pravico do odbitka DDV od vozila, ki je bilo s strani proizvajalca oziroma predelovalca homologirano kot tovorno vozilo ne glede na to ali je to vozilo dejansko bilo prilagojeno prevozu tovora oziroma se je uporabljalo za prevoz potnikov.

S spremembo 106. člena PZDDV, ki velja od 20. oktobra 2011 dalje je določeno, da so osebni avtomobili iz c) točke 66. člena ZDDV-1 motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703 konstruirana predvsem za prevoz ljudi vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga (npr. tip »karavan«, »kombi« itd) dirkalni avtomobili in vozila, ki jih proizvajalci homologirajo kot tovorna vozila se pa uvrščajo pod tarifno oznako KN 8703.

Namen spremembe pravilnika je bil omejiti pravico do odbitka dodatno le za tista vozila, ki so konstruirana predvsem za prevoz ljudi, proizvajalec pa jih je homologiral kot tovorno vozilo, se pa sicer uvrščajo v carinsko tarifo KN 8703. S tem je nastala situacija, da so iz pravice do odbitka izključena vozila, ki ustrezajo vozilu za prevoz tovora oz. blaga kar ni bil namen spremembe in tudi ni v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 13/2011 – UPB3 18/11 in 78/11 v nadaljevanju ZDDV-1).

V osnovi je namreč pri omejitvi pravice do odbitka pri osebnih avtomobilih treba izhajati iz načel ZDDV-1.

Zato se glede na namen zakonske določbe ne glede na določbo 106. člena PZDDV pravica do odbitka DDV lahko prizna tudi za tista osebna večnamenska vozila, ki so sicer konstruirana za prevoz ljudi in blaga in se uvrščajo v carinsko tarifo KN 8703, vendar se štejejo, da so namenjena prevozu blaga oziroma tovora.

Pri izpolnjevanju pogojev, kdaj se šteje, da je večnamensko vozilo namenjeno prevozu tovora se lahko izhaja iz zahtev, ki veljajo za prekategorizacijo osebnega vozila M1 v tovorno vozilo N1, kot to določa Pravilnik o zahtevah za prekategorizacijo vozil (Uradni list RS št. 70/08) pri čemer mora večnamensko vozilo za namene odbitka DDV kumulativno izpolnjevati najmanj navedene kriterije:

  • Razmerje med maso potnikov in maso tovora mora biti v korist tovora. Razmerje se ugotovi po naslednji formuli:P – (M + (N x 68)) > N x 68kjer je:P – največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila v kgM – masa vozila v stanju pripravljenem za vožnjo v kgN – število sedežev razen vozniškega
  • okenske odprtine v prostoru namenjenemu prevozu tovora ne smejo biti zastekljene temveč fiksno zaprte s pločevino in
  • tovorni prostor mora biti od potniškega ločen s pregrado (pločevina ali kovinska mreža) po celi višini in širini.

Davčni zavezanci, ki odbitka DDV po spremembi 106. člena PZDDV niso uveljavili izpolnjujejo pa zgoraj navedene pogoje za uveljavljanje odbitka DDV lahko prvotni odbitek popravijo na podlagi 68. člena ZDDV-1.

Navedene kriterije za uveljavljanje odbitka DDV od večnamenskih vozil bomo ob prvi spremembi PZDDV zaradi večje jasnosti in pravne varnosti davčnih zavezancev vključili tudi v 106. člen PZDDV.

¹ Proizvajalec je opisan v 21. točki prvega odstavka 3. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS št. 106/10) kot fizična ali pravna oseba, ki je organu za ugotavljanje skladnosti vozil odgovorna za vse vidike postopka ugotavljanja skladnosti in skladnost proizvodnje. Proizvajalec ni nujno neposredno vključen v vse stopnje izdelave vozila ali sistema ali sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za katero se ugotavlja skladnost. Kadar ta zakon uporablja pojem »proizvajalca« je treba s tem izrazom razumeti tudi njegovega pooblaščenega zastopnika.

Vir: Pojasnilo DURS št. 4230-153851/2012-3 19. 4. 2012

Kategorije Davki Podjetništvo

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja