Zakon o javnem naročanju: Priložnost za manjše

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je stopil v veljavo v začetku aprila lani, je prenovil postopke javnega naročanja, skrajšal roke postopkov ter nekoliko zaostril področje naročil pod mejnimi vrednostmi. Ponudniki, s katerimi imajo naročniki slabe izkušnje, so lahko vnaprej izločeni. Zaradi bolj enakopravne obravnave imajo več možnosti za uspeh pri javnih naročilih tudi manjša podjetja. Nov zakon o javnem naročanju je ukinil merilo najnižje cene in ga nadomestil z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe.

V slovenski pravni red je nov zakon o javnem naročanju v celoti prenesel dve evropski direktivi s področja javnega naročanja. Njegov namen je, da se uvede učinkovitejša raba javnih sredstev, trg javnih naročil pa se učinkoviteje odpira tudi državljanom ostalih držav članic EU. Zakon je stopil v veljavo 1. aprila 2016.

Prijava na izobraževanje

Zakon o javnem naročanju: kaj je novega?

Nov sistem spodbuja inovativnost in izbor izvajalcev na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, pri čemer:

• za določene specifične storitve eksplicitno prepoveduje zgolj ceno kot edino merilo za izbor (npr. za inženirske ali arhitekturne storitve),
• zahteva, da morajo pri izvajanju javnih naročil podjetja izpolnjevati veljavne obveznosti iz področja okoljskega, socialnega in delovnega prava,
• vključuje tudi več rešitev kot posledico prizadevanj, da bi čim bolj poenostavili in debirokratizirali javno naročanje,
• je večji poudarek na elektronskem naročanju,
• bodo odločitve objavljene na portalu javnih naročil,
• se bodo zmanjšali stroški vročanja in s tem tudi skrajšali postopki,
• bodo ponudniki v vseh državah članicah EU lahko uporabljali enoten obrazec za izkazovanje usposobljenosti, ki ga bodo lahko tudi večkrat uporabili.

Bolj podrobno smo o novem zakonu še pred sprejetjem pisali v prispevku Javna naročila bodo dobila nove varovalke za podizvajalce.

Mejne vrednosti in obvezna javna objava

Nov zakon o javnem naročanju določa mejne vrednosti za splošno področje 20.000 evrov za naročila blaga in storitev ter za natečaje, 40.000 evrov za javna naročila s področja gradenj ter 750.000 evrov za javna naročila storitev iz Seznama socialnih in drugih posebnih storitev. Hkrati nov zakon o javnem naročanju na infrastrukturnem področju določa mejo 50.000 evrov za blago in storitve ter natečaje, 100.000 evrov za gradnje in milijon evrov za storitve iz Seznama socialnih in drugih posebnih storitev.

Naročnik mora po novem na spletni strani ali na portalu javnih naročil javno objaviti javna naročila tudi, če je vrednost višja od 10.000 evrov (brez DDV) za preteklo leto. V tem primeru mora objaviti opis predmeta in vrednost oddanega naročila brez DDV ter naziv gospodarskega subjekta. Oboje zagotavlja večjo transparentnost in s tem priložnost tudi za manjše ponudnike na trgu javnih naročil ter enakovredno obravnavo vseh ponudnikov.

Izločitveni kriteriji ponudnika

Po novem se lahko ponudnikom tudi zgodi, da so zaradi slabih izkušenj, ki jih je imel z njimi naročniki ali kdo drug, izločeni. Na ministrstvu za javno upravo med drugim pojasnjujejo, da so »izločitveni kriteriji, ki nekega ponudnika izločajo iz postopkov javnega naročanja, če denimo krši pogodbene obveznosti, neupravičeno pridobiva informacije, posreduje zavajajoče razlage, ne plačuje davkov, je njegova ponudba neobičajno nizka«. Nov zakon uvaja tudi t. i. socialno komponento. To pomeni, da če ponudnik ne izplačuje podizvajalcev, prispevkov in plač zaposlenim, je lahko zato izločen iz postopka javnega naročanja.

Prijava na izobraževanje