Borba za kupce – nepoštene poslovne prakse niso sprejemljive!

Potrošniki smo vsakodnevno podvrženi takšnim in drugačnim pristopom prodajalcev, žal med njih sodijo tudi nepoštene poslovne prakse.

Prodajalci nas na raznolike načine želijo prepričati, da nujno potrebujemo prav njihov izdelek ali storitev. Tako imenovana »borba za kupce« postane še bolj očitna v predprazničnem času. Zato je ključnega pomena, da se tako potrošniki kot seveda tudi prodajalci zavedajo, kakšni pristopi so dopustni, kakšna ravnanja in opustitve pa veljavna slovenska in evropska zakonodaja opredeljujeta kot nepošteno poslovno prakso, ki je nedopustna. Prav to področje je namreč pogosto tema pravnih svetovanj, ki jih izvajamo v našem podjetju.

Prijava na izobraževanje

Varstvo potrošnikov pred zavajanjem in agresivno prodajo

Slovenska in evropska zakonodaja varujeta potrošnika pred nepoštenimi poslovnimi praksami pri nakupu blaga in storitev kjerkoli na območju EU, ne glede na to, ali gre za nakup preko spleta, kataloga ali v trgovini. V Sloveniji to področje ureja Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP).

Nepoštene poslovne prakse podjetij so prepovedane pred, med in tudi po sklenitvi posla, ki je povezan z nakupom blaga ali storitve. Prodajalec mora pri oglaševanju in prodaji svojega blaga ali storitev vedno poskrbeti, da poda potrošniku dovolj natančnih informacij o svojem izdelku, ter tako zagotovi, da se bo potrošnik lahko pravilno in predvsem premišljeno odločil za nakup nekega blaga ali storitve. Poslovna praksa je namreč nepoštena, če nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in v zvezi z blagom ali storitvijo bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje potrošnikov.

Nepoštene poslovne prakse

ZVPNPP opredeljuje dve glavni skupini nepoštenih poslovnih praks:

• zavajanje potrošnikov
• agresivna prodaja, ki potrošnika sili v nakup

Zavajajoče nepoštene poslovne prakse

Ena najpogostejših nepoštenih poslovnih praks so prav gotovo lažne nagradne igre, ko prodajalci obljubljajo nagrado, ki je v resnici nimajo namena podeliti. Pogosto se tudi pripeti, da potrošnik prejme obvestilo, da je bil izžreban, nato pa je neprijetno presenečen, ko prodajalec od njega zahteva določeno plačilo za blago ali storitev, ki naj bi ga prejel kot nagrado.

Za nepošteno poslovno prakso gre tudi v primerih, ko podjetje izdelke označi kot »gratis«, »zastonj«, »brezplačno« ali podobno, potrošnik pa mora nato plačati kakršen koli strošek. Izvzeti so neizogibni stroški, nastali, ker se je potrošnik odzval na poslovno prakso, kot so stroški prevzema ali dostave izdelka.

Iz prakse naših pravnih svetovanj so nam poznani tudi primeri, ko podjetje lažno zatrjuje, da bo izdelek na voljo zelo omejen čas ali da bo na voljo samo pod posebnimi pogoji zelo omejen čas. Resnični namen pa je, da bi se tako potrošnika napeljalo k takojšnji odločitvi in ga prikrajšalo za možnost ali čas, za izbiro na podlagi informacij.

Posebna previdnost se zahteva pri oglaševanju izdelkov, ki naj bi imeli posebno zdravilno moč. Nedopustno je namreč lažno zatrjevanje, da lahko izdelek pozdravi bolezni, motnje v delovanju organov ali telesne hibe.

To so le nekateri izmed primerov zavajajočih nepoštenih poslovnih praks, ki jih v sedmem členu našteva in podrobneje opredeljuje ZVPNPP.

Prijava na izobraževanje

Agresivne nepoštene poslovne prakse

V katerih primerih gre za agresivno nepošteno poslovno prakso? V skladu z določili ZVPNPP se poslovna praksa šteje za agresivno, če v določenem primeru ob upoštevanju vseh značilnosti in okoliščin z nadlegovanjem, prisilo, vključno z uporabo sile ali nedopustnim vplivanjem, bistveno zmanjša ali bi utegnila bistveno zmanjšati svobodo izbire ali ravnanja povprečnega potrošnika v zvezi z izdelkom ter s tem povzroči ali bi utegnila povzročiti, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.

Prodajalcem svetujemo pravno svetovanje v izogib nepoštenim poslovnim praksam

Izkušnje kažejo, da je v praksi tako podjetjem, ki se ukvarjajo s prodajo blaga ali storitev, kot tudi potrošnikom, težko prepoznati, kdaj gre v resnici za nepošteno poslovno prakso. Zato zlasti podjetnikom, ki jih zaradi nepoštenih poslovnih praks lahko doletijo visoke globe (globe za pravno osebo oziroma samostojnega podjetnika se gibljejo med 3.000 in 40.000 EUR!), svetujemo, da se pred oglaševanjem naročijo na pravno svetovanje k pravniku strokovnjaku z izkušnjami s tega področja ter se tako izognejo morebitnim negativnim posledicam. Poleg visokih glob je negativna posledica prav gotovo tudi slab glas, ki se razširi med potrošniki in v medijih o podjetju, ki se je posluževalo nepoštenih poslovnih praks.

Avtorica: Darja Golob Koritnik, univ. dipl. prav.

Prijava na izobraževanje

Deli na FacebookuDeli na Twitterju