Lokalna prostovoljska društva v boj za spremembo davčnih blagajn

Po tem, ko so z 2. januarjem 2016 po državi začele delovati davčne blagajne, ki jih morajo uporabljati tudi vsa društva za svoje ekonomske dejavnosti, so se včeraj lokalna prostovoljska društva temu uprla. Predlagajo, da je davčno potrjevanje računov obvezno za zavezance, katerih letni prihodki presegajo 10.000 evrov. Ob tem se je oglasilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki predlaga mejo za obvezno uporabo davčnih blagajn pri 7.500 evrih. Odziv Direktorata za sistem davčnih, carinskih idr. javnih prihodkov še čakamo.

Davčno potrjevanje računov za nevladne organizacije, katerih prihodki presegajo 10.000 evrov

Davčno potrjevanje računov je namreč nujno za vsa društva, v primeru, da opravljajo tudi dejavnost z ekonomsko vsebino. Če društvo od svojih članov pobira zgolj članarino, se bodo davčnim blagajnam izognili, s tem, da morajo paziti na to, čemu so članarine namenjene. Namreč, če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev, je taka članarina predmet DDV in je zato zanjo treba izdati davčno potrjen račun. Več o tem si lahko preberete v prispevku Davčna blagajna za društvo in Davčne blagajne za občine, knjižnice in društva.

Včeraj so Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, Zveza društev upokojencev in Planinska zveza Slovenije organizirali novinarsko konferenco, kjer so predstavili pobudo za prenovo novele Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Predlagajo, da se v prvem členu Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) uvede novo izjemo, ki ureja status zavezanca. Njihov predlog je, da naj bodo nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove), katerih prihodki preteklega leta ne presegajo deset tisoč evrov, izvzeti iz zakona tako, da ne bodo zavezanci za davčno potrjevanje računov. »V primerih, ko letni dohodki ne presegajo niti 10.000 evrov, obveznost davčnega potrjevanja računov ni smiselna oziroma sorazmerna. Predlog je tudi mednarodnopravno primerljiv,« so zapisali predlagatelji spremembe zakona.

Predlog sprememb se nanaša tudi na 11. člen omenjenega zakona. Planinska društva si namreč želijo, da bi lahko na območjih, kjer ni dostopa do interneta, račune ne izdajala več  izključno ročno iz vezane knjige računov, kot to velja sedaj, temveč, da bi jih bilo možno izdati tudi s pomočjo elektronske blagajne in enako naknadno potrditi. V teh primerih bi , pravijo predlagatelji, veljala povsem enaka pravila, kot že veljajo, če se račun izda na območju, kjer dostop do interneta sicer načeloma je mogoč, a je prišlo do prekinitve povezave. Takšen račun se lahko izda z elektronsko blagajno (in ne nujno samo ročno), a brez t. i. enkratne identifikacijske oznake. Dodajajo še, da bi v takem primeru zavezanec račun potrdil v desetih delovnih dneh.

Svet za kmetijstvo in podeželje: meja naj bo 7.500 evrov

Svet za kmetijstvo in podeželje v sklopu MKGP predlaga, naj ZDavPR iz obveznosti davčnih blagajn izvzame zavezance, ki imajo letni promet z gotovino do 7.500 evrov. Kmetijski minister Dejan Židan je ob tem dejal, da gre za »razumno mejo« in pri tem navaja tudi primer sosednje Avstrije, kjer je ta sistem že uveljavljen, to pa je za slovenske gospodarstvenike, obrtnike in kmete pomembno predvsem zaradi boljšega konkuriranja. Predlagajo tudi, da se obdobje, po katerem bo MF ocenil učinke uvedbe davčnih blagajn, z 12 mesecev skrajša na 6 mesecev.  Predlog bo ministrstvo predalo na vlado.

Lokalna prostovoljska društva s kopico težav

CNVOS je še dodal, da je v Sloveniji vsaj 17.000 malih lokalnih društev, »v katerih ljudi druži entuziazem in želja po druženju, skupnem kulturnem udejstvovanju, športnih aktivnostih, dobrodelnosti … Vse to so vlada in poslanci vedeli. Kljub temu so zavrnili amandma, da naj se nepridobitne pravne osebe z nizkimi prihodki (do 10.000 evrov) izvzame iz sistema davčnih blagajn«. Celotno sporočilo za javnost o težavah,  s katerih se lokalna prostovoljska društva srečujejo, najdete tukaj.