Komisijska pogodba marsikateremu podjetniku omogoča prodor na trg, saj s komisijsko prodajo lahko občutno zmanjša stroške financiranja zalog, hkrati pa se izogne (pre)velikim tveganjem neprodaje blaga.
>>> Tudi vas zanima samostojna podjetniška pot? Na kaj morate vse biti pripravljeni, ko se odločite za ustanovitev podjetja, vas opozarjamo na brezplačnem izobraževanju Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo.
>>> Prodaja preko družabnih omrežij: uredite splošne pogoje!
>>> Spletna trgovina z zalogo ali brez (dropshipping)?
Komisijska pogodba
Komisijska prodaja je vrsta posredniške prodaje, ki se ne uporablja zgolj za prodajo rabljenega blaga, kot je splošno razširjeno mnenje. Razvila se je iz potrebe trgovcev, ki so za sklepanje poslov v drugih krajih potrebovali nekoga, ki bi zanje prodajal blago.
Komisionar je tako v svojem imenu in za račun komitenta opravljal neki posel ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. Ta pa je v zameno komisionarju plačal provizijo. Komisionar je tako lahko prejemal naročila več komitentov in imel torej lastno uspešno trgovsko podjetje.
Izraz komisijska pogodba se sicer uporablja, ko sta pogodbeni stranki iz domače države. O konsignacijski pogodbi pa govorimo, ko je dobavitelj iz tujine. Konsignacija je torej le vrsta komisijske prodaje.
>>> Če vas komisijska pogodba zanima podrobneje, se lahko obrnete na naše pravnike. Pravno svetovanje vam nudimo tudi na kadrovskem področju.
Komisijska pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku. S tovrstno pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent.
Komisionar je torej podjetje, ki se obveže, da bo za svojega komintenta opravilo določene posle s tretjo osebo s skrbnostjo dobrega gospodarja. In v skladu s komitentovimi navodili, od katerih nima pravice odstopati.
Za komitenta lahko denimo sklene kupoprodajno pogodbo, kar pomeni, da bo prodal njegovo blago oziroma zanj kupil blago. Ko komisionar najde tretjo osebo, ki bo blago kupila, ji blago izroči, ji izstavi račun, komintentu pa poda poročilo o opravljenem poslu ter mu izda račun za provizijo.
Obveznosti in pravice komisionarja
Obligacijski zakonik natančno določa, kakšne so pravice in obveznosti strank, ki jih zadeva komisijska pogodba.
Tako mora komisionar, če je sklenil posel pod bolj neugodnimi pogoji, kot so bili določeni v naročilu, komintentu povrniti razliko in povzročeno škodo. V tem primeru komitent lahko odkloni sprejem sklenjenega posla pod pogojem, da o tem takoj obvesti komisionarja. Komitent pa izgubi to pravico, če komisionar pokaže pripravljenost, da mu takoj plača razliko in povrne povzročeno škodo.
Če pa je bil posel sklenjen pod ugodnejšimi pogoji, gre vsa tako dosežena korist komitentu.
Poleg tega mora komisionar hraniti blago kot dober gospodarstvenik, prav tako je odgovoren za naključno uničenje in poškodbe blaga, če ga ni zavaroval, pa bi ga po naročilu komintenta moral.
Komisionar izvršuje posle za račun komitenta, zato mora varovati njegove interese. Ukreniti mora vse, kar je potrebno za ohranitev komitentovih pravic. Njegova dolžnost je tudi, da komitentu sporoči ime osebe, s katero je sklenil posel. To pa ne velja pri prodaji premičnin po komisijskih prodajalnah (večje število ljudi, posli nižje vrednosti), razen če ni drugače dogovorjeno.
Ko komisionar opravi posel, mora komitentu brez nepotrebnega odlašanja izročiti račun in vse, kar je prejel iz posla, ki ga je zanj opravil.
>>> Podjetnikom nudimo številna brezplačna podjetniška izobraževanja. Preverite njihovo vsebino in razpisane termine!
Obveznosti komitenta
Komitent je dolžan komisionarju plačati provizijo, ko je posel opravljen in tudi če izvršitev prepreči vzrok, za katerega odgovarja komitent. Če se posel izvršuje postopoma, lahko komisionar zahteva sorazmeren del plačila po vsaki delni izpolnitvi.
Višina plačila je navadno določena s tarifo komisionarja. Če ni določena, to storita komitent in komisionar v komisijski pogodbi. Če tudi tu ni določena, gre komisionarju plačilo, ki ustreza opravljenemu poslu in doseženemu uspehu. Če bi bilo v tem primeru plačilo nesorazmerno visoko, ga lahko sodišče na komitentovo zahtevo zniža na pravičen znesek.
Komitent mora povrniti komisionarju stroške, ki so bili potrebni za izvršitev naročila, skupaj z obrestmi od dneva, ko so bili plačani. Plačati mora tudi za uporabo njegovih skladišč in transportnih sredstev, če to ni zajeto že s plačilom za izvršitev posla.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju