Kavarna – bi jo imeli tudi vi?

Kava je ena od treh pijač – poleg vode in čaja –, ki se jih na svetu popije največ in ki se pijejo najpogosteje. Za mnoge je pitje kave poseben užitek in pravi obred, za kakšnega izmed vas pa morda kavarna pomeni tudi poslovno idejo. Kava je namreč kot tržni proizvod zanimiva tudi za podjetja in je vsekakor lahko odlična poslovna priložnost.

Število podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, prodajo ali pripravo kave, v Sloveniji narašča. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) se je s predelavo čaja in kave v letu 2015 ukvarjalo 46 podjetij, kar je 14 več kot leta 2010. Na področju trgovine s kavo, čajem, kakavom in začimbami na debelo je v letu 2015 delovalo 69 podjetij, skodelico kave pa ste si v tem letu lahko v Sloveniji naročili v eni izmed 3.880 kavarn (to je skoraj 9 odstotkov kavarn več kot v letu 2010).

Kavarna je gostinski obrat, ki pripravlja in prodaja sveže slaščice in pijače ter enostavne tople in hladne napitke. Če bi tudi vi imeli svojo, najprej razmislite, kako bi se razlikovala od kavarn, ki že obratujejo. Pri tem vam s koristnimi nasveti lahko pomagajo strokovnjaki podjetja Data na brezplačnem izobraževanju Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo.

Prijava na izobraževanje

V nadaljevanju pa boste morali ustanoviti podjetje in registrirati dejavnost, ki se v Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008) uvršča pod gostinstvo s šifro 56.103 (Slaščičarna in kavarna). Več smo pisali v Kako imeti svojo kavarno? Preverite, kakšni so pogoji! Pri vseh postopkih vam lahko pomagamo na Datini VEM točki, kjer je registracija podjetja hitra, enostavna in brezplačna!

Morda pa si boste za podjetniško dejavnost izbrali praženje kave. Kakšen je postopek za to, pojasnjujemo v prispevku Praženje kave kot poslovna priložnost.

Kava in kavarna praznujejo 1. oktobra

Mednarodni dan kave praznujemo 1. oktobra. Prvič se je to zgodilo leta 2015, in sicer v okviru razstave Expo v Milanu.

Kavovec, rastlina, ki rodi rdeče, češnjam podobne plodove, potrebuje za vzgojo posebne rastne pogoje, zato ga v Evropi ne moremo gojiti. Posledica tega je, da so države Evropske unije (EU) med največjimi uvoznicami in porabnicami kave na svetu. Po podatkih Eurostata so bile v 2016 največje pridelovalke kave Brazilija, Vietnam in Kolumbija. Iz teh treh držav so evropske države lani tudi uvozile največ kave oziroma kavnih zrn.

Prijava na izobraževanje

Slovenija je v letu 2016 uvozila 13,8 milijona ton kave v vrednosti 46,2 milijona evrov. Količina uvožene kave je bila za 10 odstotkov večja kot v letu prej. Vrednostno smo največ kave uvozili iz Italije (34 odstotkov) in Brazilije (24 odstotkov).