Katere ugodnosti vam lahko nudi delodajalec?

Bonitete so vse ugodnosti v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jih delodajalec (ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo) zagotovi delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu.

Katere ugodnosti sodijo med bonitete?

Zakon o dohodnini (ZDoh-2) bonitete opredeljuje v svojem 39. členu. Bonitete, ki jih delodajalci zagotavljajo delojemalcem so različnih vrst:

• uporaba osebnega vozila za privatne namene;

V katerih primerih morate napisati potni nalog, preverite na seminarju.

• nastanitev (sem sodi tudi koriščenje počitniških zmogljivosti delodajalca);
• posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne;
• popust pri prodaji blaga in storitev;
• izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana;
• zavarovalne premije in podobna plačila;
• darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu;
• pravica delojemalcev do nakupa delnic.

Prijava na izobraževanje

Med bonitete pa skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZDoh-2 ne sodijo:

• ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji (zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in drugi podobni primeri);
• plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca;
• plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu;
• plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opredeljena v izjavi o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta;
• plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona;
• uporaba parkirnega prostora in računalniške ter telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu.

Kako so ugodnosti oziroma bonitete vrednotene?

Ker so bonitete ugodnosti, ki so delojemalcu dane v naravi in ne v denarju, je ključnega pomena njihovo vrednotenje.

Znesek bonitete se določa na podlagi primerljive tržne cene. Če te ni mogoče določiti, se njen znesek določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete oziroma ugodnosti. Vrednost na ta način ugotovljene ugodnosti se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi s to boniteto. Pri vrednotenju obstajajo zakonsko določene izjeme, ki se razlikujejo glede na posamezno boniteto.

Prijava na izobraževanje

Kako so bonitete obdavčene?

Bonitete sodijo med dohodke iz delovnega razmerja. Zato se vse ugodnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, obravnavajo enako kot dohodki iz delovnega razmerja. Enako velja za bonitete iz drugega pogodbenega razmerja – te se davčno obravnavajo kot vsi dohodki iz tovrstnega razmerja.

Davčna osnova od dohodka iz delovnega razmerja je prejet dohodek vključno z ugodnostmi (bonitetami) in povračili stroškov (v delu, ki se všteva v davčno osnovo), zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec.

Tiste ugodnosti oziroma bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15 evrov. Če vrednost bonitet v mesecu višja, se obdavči celoten znesek. Ta določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja, pojasnjujejo na Finančni upravi RS (FURS).

Posebna določila pa veljajo tudi za decembrsko obdarovanje otrok (do starosti 15 let). V kolikor delodajalec delojemalcu v mesecu decembru da darilo za otroka, katerega vrednost ne presega 42 evrov, se vrednost tega darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, se vrednost darila v celoti všteva v davčno osnovo delojemalca.

Za davčne in računovodske nasvete lahko pokličete naše svetovalce na 01 600 1530 ali jim pišete na [email protected]. 

Kako je z akontacijo dohodnine?

Če ugodnosti nudi oseba, ki je plačnik davka, izračun akontacije dohodnine in prispevkov opravi v obračunu davčnega odtegljaja (REK-1 obrazec, če se ugodnost nudi v okviru delovnega razmerja ali REK-2 obrazec, če se ugodnost nudi v okviru drugega pogodbenega razmerja).

Prijava na izobraževanje

V primeru, ko pa dohodek iz drugega pogodbenega razmerja nudi oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.

Morda vas zanima tudi:

• Z rabljenim avtomobilom do nižje bonitete za zaposlenega
• Od katerih dohodkov se dohodnina ne plačuje?
• Izračunajte si dohodnino!

Deli na FacebookuDeli na Twitterju