ECB v skladu z napovedmi zvišal glavne obrestne mere
ECB oz. Svet Evropske centralne banke je zvišal glavne obrestne mere v evrskem območju. Napovedi so sicer bile, da bo šlo za zvišanje za 0,25-odstotne točke, a so se obrestne mere dvignile za 0,5-odstotne točke!
Ustanovitev podjetja na DATI – hitro in enostavno!
ECB sprva napovedal dvig za 0,25 odstotne točke
Osrednja obrestna mera za evrsko območje je bila od marca 2016 pri nič odstotkih. Po novem pa je pri 0,5 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita je bila od junija 2014 v negativnem območju. Sedaj je pri nič odstotkih. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa je po novem pri 0,75 odstotka. ECB je sicer junija napovedal dvig obrestnih mer za 0,25 odstotne točke. A zaradi krepitve rekordne inflacije (v Sloveniji je bila na primer junijska inflacija 10,4-odstotna) se je ECB odločil za dvig v vrednosti 0,5 odstotne točke.
Uporabite kalkulator za informativni izračun plače!
Preberite tudi – Dodatek do minimalne plače, kdaj se izplačuje?
ECB napoveduje postopno dvigovanje obrestnih mer
V svetu ECB so zapisali, da bo na naslednjih sejah primerna nadaljnja normalizacija obrestnih mer. To pomeni, da v naslednjih mesecih sledijo dodatni dvigi obrestnih mer. ECB sicer pri zaostrovanju denarne politike precej zaostaja za ameriško oz. britansko centralno banko ter tudi nekaterimi centralnimi bankami v razvitem svetu. Visoka inflacija bi naj vztrajala še nekaj časa. Razlogi zanjo pa so predvsem v višjih cenah energije. Morebitna prekinitev dobav ruskega plina bi lahko evrsko območje pahnila v recesijo. Napoved zaostrovanja denarne politike je poleg inflacije in nejasnimi gospodarskimi napovedmi povzročila umik iz državnih obveznic ter dvig zahtevane donosnosti na državni dolgo. Zaostrovanje denarne politike preko rasti cene zadolževanja v največji meri ogroža finančno šibkejše ranljive članice evrskega območja. Te so se pred desetletjem znašle v dolžniški krizi.
»Popoldanca« lahko odprete ob redni zaposlitvi!
ECB odobril posebno orodje
Svet ECB je prav tako odobril posebno orodje za zaščito prenosa denarne politike (TPI). To bi naj pomenilo, da v ranljivih članicah ne bi preveč negativno občutili dvigovanja obrestnih mer in konca neto nakupov obveznic. ECB je presodil, da je oblikovanje novega orodja za odkupovanje vrednostnih papirjev nujno za podporo učinkovitega prenosa denarne politike v vse evrske države. Mimogrede, preberite tudi, da se bo hrvaška kuna s 1.1.2023. Zamenjal jo bo evro.
