Bruselj ima za Slovenijo dobre novice, a tudi pozive

Iz Bruslja za Slovenijo prihajajo dobre novice. Bili naj bi na dobri poti h končanju postopka zaradi presežnega primanjkljaja, kljub temu pa pozivajo, da Slovenija do leta 2017 sprejme novo pokojninsko reformo.

Evropska komisija je danes objavila priporočila članicam Evropske Unije za ukrepanje, v katerih ugotavlja napredek pri izvajanju reform, hkrati pa poziva tudi k nadaljnjim ukrepom. Ti se osredotočajo na prednostne reforme za okrepitev okrevanja gospodarstev držav članic, in sicer s spodbujanjem naložb, izvajanjem strukturnih reform in prizadevanji za fiskalno odgovornost.

»Na strani javnih financ naj bi se raven skupnega primanjkljaja v evroobmočju letos znižala na 1,9 odstotka, in sicer z najvišje vrednosti 6,1 odstotka, ki jo je dosegla leta 2010, tudi ob pomoči tekočega okrevanja. Fiskalna naravnanost v evroobmočju naj bi bila letos nekoliko ekspanzivna. Kljub temu so v številnih državah še vedno potrebni prilagoditveni napori, zlasti v tistih, kjer visoke ravni dolga zavirajo rast in povzročajo ranljivost,« je dejal podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis. 

Dobre novice so, priporočila pa tudi

1. Prvo priporočilo Sloveniji se nanaša na izvedbo reforme zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. S tem naj bi država postala stroškovno bolj učinkovita. Do konca leta 2017 naj bi Slovenija po bruseljskem priporočilu sprejela tudi reformo pokojninskega sistema. Pisali smo že, da bi koalicija novo pokojninsko reformo sprejela do leta 2020 ter o tem, če si današnji mladi o pokojninah sploh upajo razmišljati na glas.
2. Bruselj v drugem priporočilu Slovenijo poziva, da poveča zaposljivost nizkokvalificiranih in starejših delavcev, tudi s ciljnimi ukrepi na področju vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi. Da ima Slovenija na tem področju že pripravljene ukrepe, smo pisali v prispevku Evropski sklad daje 5 milijonov za neformalno izobraževanje 7.220 brezposelnih. 
3. Tretje priporočilo se tiče financiranja kreditno sposobnih podjetij. Slovenija naj bi zagotovila boljše stanje slabih posojil in omogočila alternativne vire financiranja. posojil in omogočanjem dostopa do alternativnih virov financiranja. Ob tem vam v branje ponujamo prispevek Ali veste, kam gre vaš denar?
4. Četrto priporočilo se nanaša na reforme javne uprave in upravnega bremena za podjetja. Ob tem so v Bruslju izpostavili za ukrepe k uspešnosti podjetij  v državni lasti.

Objava priporočil državam članicam z namenom tesnejšega usklajevanja med državami je odgovor na gospodarsko krizo.

Dobre novice: konec postopka v zvezi s čezmernim javnim primanjkljajem?

Komisija je sprejela tudi številne ukrepe v okviru Pakta za stabilnost in rast. Predlagali so, da bi za Ciper, Irsko in Slovenijo zaključi postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, saj so te države v letu 2015 svoj primanjkljaj zmanjšale pod referenčno vrednost tri odstotke BDP, prav tako pa se pričakuje, da bo odprava primanjkljaja trajna. To pomeni, da bo po napovedih njihov primanjkljaj v letih 2016 in 2017 ostal nižji od treh odstotkov BDP. Za Ciper bi to pomenilo zaključek postopka eno leto pred rokom, ki je bil določen leta 2016. Če Svet sprejme takšen sklep, se bo skupno število držav članic, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, zmanjšalo na šest (Francija, Grčija, Hrvaška, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo), medtem ko jih je bilo spomladi 2011 v tem postopku 24, so zapisali v sporočilu za javnost.  Slovenija je bila v postopek zaradi preseženega primanjkljaja javnih financ vključena leta 2009. Cilj slovenske vlade je bil javnofinančni primanjkljaj odpraviti do leta 2015.

Vir: Evropska Komisija

Katero računovodstvo izbrati, kakšno naj bo ime podjetja, kaj se mi najbolj splača registrirati? Še ne veste? Pridite po brezplačen nasvet!

Prijava na izobraževanje