Zakon o plačilnih storitvah: Kakšne bodo ugodnosti za potrošnike?

Vlada je določila besedilo predloga zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih. Zakon o plačilnih storitvah v slovensko zakonodajo prenaša evropsko direktivo (PSD2). Ta bo poskrbela, da bodo vse banke v EU digitalno posodobljene. Vlada zato pričakuje, da bodo rešitve, ki jih predlaga Zakon o plačilnih storitvah, prispevale tudi k večji varnosti in ugodnostim za potrošnike.

Podjetniki, če potrebujete informacije o vodenju vaših poslov, obiščite Abecedo poslovanja. Ustanovitev podjetja in doregistracija podjetniških dejavnosti pa je na VEM točki Data brezplačna.

Prijava na izobraževanje

Direktiva PSD2 sicer ne ureja posebej potrošnikov, ampak skupaj vse uporabnike plačilnih storitev, tudi podjetja. Njen cilj je izboljšati varnost plačil, doseči enotnost delovanja plačilnih storitev ter spodbuditi cenovne ugodnosti plačil. To naj bi potrošnikom prineslo nižje stroške transakcij in poslovanja, njihovo plačevanje pa bi bilo varnejše.

Kaj vse šteje za plačilne storitve?

Plačilne storitve v splošnem zajemajo aktivnosti, ki omogočajo polog gotovine na plačilni račun, in vse aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje tega računa.

Poleg tega sta med plačilne storitve dodatno vključeni dve novi obliki. To sta storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih. Izvajata se prek spleta, z njuno zakonsko ureditvijo pa se povečuje varnost opravljanja teh storitev za uporabnike.

Storitev odreditve plačil je storitev za odreditev plačilnega naloga na zahtevo uporabnika plačilnih storitev v zvezi s plačilnim računom, odprtim pri drugem ponudniku plačilnih storitev.

Storitev zagotavljanja informacij o računih pa je storitev za zagotavljanje informacij o enem ali več plačilnih računih, ki jih ima uporabnik plačilnih storitev pri drugem ponudniku plačilnih storitev ali pri več kot enem ponudniku plačilnih storitev.

Prek spleta pa lahko tudi (dodatno) zaslužite – Zaslužek na internetu: Kako do njega?

Kaj še prinaša Zakon o plačilnih storitvah?

Glede odpovedi okvirne pogodbe o opravljanju plačilnih storitev, ki jo uporabnik sklene s ponudnikom plačilnih storitev, Zakon o plačilnih storitvah določa, da ponudnik uporabniku ne sme zaračunati posebnih nadomestil zaradi odpovedi pogodbe, če uporabnik pogodbo odpove po izteku šestih mesecev od sklenitve pogodbe. In ne več po izteku 12 mesecev, kot je to v veljavnem zakonu.

Spremenjen Zakon o plačilnih storitvah predvideva tudi, da v primeru uporabnikove odgovornosti za neodobrene plačilne transakcije uporabnik lahko krije izgubo zneskov do največ 50 evrov. In sicer, če je bila plačilna transakcija izvedena kot posledica uporabe ukradenega ali izgubljenega plačilnega instrumenta ali zlorabe plačilnega instrumenta. V skladu s sedanjo ureditvijo uporabnik plačilnih storitev namreč krije znesek do 150 evrov.

Novost v predlogu zakona je tudi zahteva, da ponudniki plačilnih storitev vzpostavijo in uporabljajo ustrezne in učinkovite postopke za reševanje pritožb. Predlog določa, da mora ponudnik na pritožbo odgovoriti v 15 delovnih dneh od prejema pritožbe. Prav tako je v predlogu zakona dana možnost uporabnikom in drugim zainteresiranim stranem, da pri Banki Slovenije vložijo pritožbo v zvezi z domnevnimi kršitvami tega zakona s strani ponudnikov plačilnih storitev.