Nepremičninski davek – Posplošena tržna vrednost nepremičnin ne bo več davčna osnova

NEPREMIČNINSKI DAVEK  IN PoPLOŠENA TRŽNA VREDNOST

Ob prodaji nepremičnin po nižji vrednosti od posplošene tržne vrednosti nepremičnin iz registra nepremičnin, se slednja ne bo več smela upoštevati za izračun osnove za obdavčitev oziroma kot davčna osnova v višini 80 odstotkov te vrednosti. Od danes zaradi odločitve Ustavnega sodišča Finančna uprava RS tako izračunane davčne osnove ne bo več smela uporabljati za izračun nepremičninskega davka. Davčna osnova se bo po novem ugotavljala za vsak primer prodaje nepremičnine individualno.

Ustavno sodišče je namreč določilo, da je določanje davčne osnove s pomočjo posplošene tržne vrednosti nepremičnin v skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) protiustavno, saj da ne dosega zahtev načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave RS.

Davčna osnova 80 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine več ne velja

Davčna osnova je prodajna cena nepremičnine, prodajna cena pa predstavlja plačilo tako v denarni kot v materialni obliki. Tretji odstavek osmega člena Zakona o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2) je do včeraj uzakonjal, da v primeru, če je prodajna cena za več kot 20 odstotkov nižja od posplošene tržne vrednosti nepremičnine (po ZMVN), je davčna osnova 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti.  Ves čas pa 21. člen ZDPN-2 za ugotavljanje davčne osnove v primerih dvoma o tržno vrednost nepremičnine predvideva odmerni postopek.

ZDPN-2 davčnemu zavezancu torej dovoljuje, da se namesto posplošene tržne vrednosti nepremičnine kot davčna osnova upošteva ocenjena posamična tržna vrednost nepremičnine, v tem primeru pa stroške cenitve nepremičnine nosi zavezanec.

Po novem se bo vsakič v primeru dvoma v pravilnost prodajne cene in davčne osnove morala tržna vrednost nepremičnine ugotavljati individualno, obdavčitev pa se bo še vedno ugotavlja na podlagi splošnih določb  Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2.

Davčni organ ima na podlagi splošnih določb ZDPN-2 pravico preveriti resničnost dejstev, ki jih navaja davčni zavezanec (ali prodajna cena, ki jo je davčni zavezanec navedel, ustreza tržni vrednosti nepremičnine, ali pa je bila vrednost nepremičnine davčnemu organu prikazana v nižjem znesku zaradi ugodnejše odmere davka …). V primeru dvoma v pravilnost prodajne cene, bo davčni organ tržno vrednost posamezne nepremičnine ugotavlja v vsakem posameznem odmernem postopku posebej (npr. primerjava s splošno znanimi tržnimi cenami na kvadratni meter na določenem področju, primerjava s cenami iz izvedenih prodaj primerljivih nepremičnin).

Davčni zavezanec ima pravico izpodbijati oceno tržne vrednosti nepremičnine, ugotovljene s strani Fursa, s predložitvijo individualne cenitve.

Nepremičninski davek

Spomnimo, nepremičninski davek se plačuje po stopnji dva odstotka od prometa nepremičnin ter od odplačne ustanovitve in odplačnega prenosa ali oddajanja v najem stavbne pravice. Za prenos nepremičnin se šteje tudi zamenjava ene nepremičnine z drugo, finančni najem nepremičnine in nekateri drugi primeri prenosa lastninske pravice.

Preberite si tudi: Veste, kako poteka nakup nepremičnine?

Vir: Furs, Odločba US