Pokojnina za mlade: realnost ali utopija?

Se besedna zveza “pokojnina za mlade” sliši preveč nerealno, da bi mladi o njej razmišljali? Kakšno bo preživetje mladih, ko bodo stari? Kakšen bo razplet v razmerju vse višje življenjske dobe in upada rodnosti? Demografski podatki namreč v grobem kažejo, da je na svetu več ljudi, starejših od 60 let, kot je otrok, mlajših od 5 let.

Statistični podatki za leto 2014 kažejo, da je

• umrlo 2,3 odstotka manj ljudi kot leto prej;
• življenjska doba za moške povprečno 72,7 let, za ženske 80,9 let;
• stopnja umrljivosti znašala 9,2 %;
• naravni prirast že deveto leto zapored pozitiven, in sicer 1,1;
• prisoten trend višje starost matere ob prvem otroku, v zadnjih desetih letih se je meja v povprečju dvignila za 1,8 leta.

Prihodnost pod vprašajem

Kakšno krivuljo prihodnosti lahko pričakuje današnja mladina, pri kateri se čas študija, prve zaposlitve in osamosvojitve vztrajno daljša, gospodarska klima pa je, ne glede na “zadovoljstvo”, ki ga kaže statistika, na splošno precej pasivno in linearno?

Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma je na svetu vse več starejše populacije. Pričakovano je, da delodajalci, delojemalci, oblikovalci politike, mediji in mnogi drugi o tem razglabljajo, se sprašujejo in si želijo čimbolj ugodnih rešitev. Pokojninske reforme je bila debata tudi ene izmed marčevskih rednih sej vlade, njene izsledke si lahko preberete v prispevku Koalicija meni, da nova pokojninska reforma do 2020 ni potrebna.

Tudi demografski podatki svetovnih razsežnosti dajejo podobne rezultate kot slovenski. Izpostavili so nekaj razvitih državah, kot so Italija, Japonska, Nemčija in Francija, ZDA, Kitajska in Indija, kjer je razkorak med staranjem prebivalstva in upadom rodnosti še posebej viden. Tudi profesor harvardske univerze z oddelka za javno politiko, epidemiologijo, globalno zdravje in prebivalstvo je dejal, da še nikoli v človeški zgodovini nismo bili priča takšnemu staranju družbe.

Starostna diskriminacija je problem, raznolikosti so dobrodošle

Kot pišejo na forumu, bo v prihodnosti delalo vse več starejših ljudi, ki bo prevzela glavno delovno silo. Čeprav bo na razpolago vse več spodbud za nova delovna mesta in se ustvarjajo vedno nova, pa opozarjajo tudi na to, da delodajalci niso vedno pripravljeni zaposliti starejših delavcev, kjer se kaže problem starostne diskriminacije. Večina mladih sicer pričakuje, da bodo delali tudi v svojih 60. oziroma 70. letih.  Z zdravstvenega vidika je to dobra novica, še pišejo, saj delo zagotavlja kognitivno zdravje, upočasni duševni upad in zmanjšuje izolacijo. Dodajajo še, da je  raznolikost na delovnem mestu dobra in pomembna, saj izboljšujejo produktivnost in inovacije, vendar pa ne gre spustiti dejstva in zaskrbljenosti, ki ga porajajo finance.  Starejši se sicer pogosteje zanimajo za delo s krajšim delovnim časom ali občasno zaposlitev.

Pokojnina za mlade odvisne od mlajših generacij

Slovenski pokojninski sistem, ki zagotavlja (dostojno) starost, je pretočen: osnovan je na medgeneracijski solidarnosti. Razume se, da delovno aktivni ljudje vplačujejo prispevke, s tem pa zagotavljajo pokojnine tistim, ki so že dosegli zahtevano starost oziroma pokojninsko dobo, so zapisali na portalu Naslednja generacija. Tako tudi mi sami ne delamo za svoje bodoče pokojnine, temveč bo pokojnina za mlade, današnje mlade,  skrb njihovih potomcev, ki pa jih je vedno manj. Četudi ljudje, ki so delali vse življenje in je njihova pravica do pokojnine očitna, so dejanski »porok« za njihove pokojnine mlajši kolegi, otroci in vnuki, ki so del aktivnega prebivalstva, še pišejo na portalu. Število uživalcev pokojnine pri nas je bilo leta 2000 dobrih 482 tisoč, lani nekaj čez 612 tisoč.  Povprečna pokojnina je tedaj predstavljala dobrih 68 odstotkov povprečne plače, lani le še dobrih 56. Po analogiji, so zapisali na portalu, bi tudi sedanji del aktivnega prebivalstva moral pričakovati podoben scenarij: delo, plačevanje prispevkov, upokojitev, uživanje dostojne pokojnine.

Vir: Svetovni gospodarski forum, Naslednja generacija