Delo na črno in davčne blagajne

Informacije o tem, kdo opravlja delo na črno, bo Finančna uprava RS od januarju 2016 pridobivala tudi s pomočjo sistema davčnega potrjevanja računov.

Novi trendi pri delu na črno

Na Fursu namreč pravijo, da je odkar je stopil v veljavo Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) 18. avgusta 2014 pripomogel k večjemu obsegu rednih zaposlitev in zavarovanj, a »se na drugi strani kaže trend, da delodajalci zaposlujejo delavce za krajši delovni čas, čeprav delajo poln delovni čas«. Na Fursu še vedno odkrivajo tudi zlorabe podjemnih pogodb, ki jih delodajalci sklenejo namesto pogodb o zaposlitvi.

Kaj je zaposlitev oziroma delo na črno in, katere dejavnosti spadajo pod tovrstno delo, si preberite v prispevku Veste, kaj je delo na črno?.

Z davčnimi blagajnami do podatkov o identifikaciji fizične osebe

Po novem letu bodo lahko nadzor opravljali tudi tako, da bodo spremljali, kdo pri posameznem zavezancu za davčno potrjevanju računov izdaja račune. Pred uporabo davčne blagajne in davčnega potrjevanja računov bodo morali zavezanci vpisati v register elektronske naprave tudi davčno številko oziroma identifikacijo fizične osebe, ki bo račun izdajala, ko bo v službi.

Z davčnim potrjevanjem računov nad delo na črno

Podatke o identifikaciji fizične osebe bodo na Fursu potrebovali za ugotavljanje stanja pri opravljanju dela oziroma za nadzor zakonitih zaposlitev. Hkrati pa bodo finančni inšpektorji na ta način lažje dokazovali dejansko trajanje dela. Če bi želeli delodajalci te podatke spreminjati ali jih potvarjati, na Fursu opozarjajo, da bo taka oseba odgovorna za kaznivo ravnanje z davčnega področja.

Nadzor nad delom na črno je Furs prevzel z novim ZPDZC-1, od začetka njegove veljavnosti do 17. avgusta 2015 pa so mobilne ekipe Fursa opravile 11.385 postopkov nadzora ter izdale 235 odločb o prepovedi opravljanja dela in zaposlovanja na črno.  Največ kršitev je bilo ugotovljenih v dejavnosti prometa in skladiščenja, v gostinstvu in v gradbeništvu. Več o inšpekcijskih nadzorih, kjer so finančni inšpektorji kršiteljem zaračunali 1,7 milijona evra za delo na črno, si lahko preberete tukaj.

Želja inšpektorjev: prostovoljno plačevanje obveznosti

Uvedba sistema davčnega potrjevanja računov naj bi zavezance spodbudila k prostovoljnemu plačevanju prispevkov. Na Fursu menijo, da se bodo s sistemskim načinom izdaje računov na dolgi rok izognili večjim številom nadzorov. Na Fursu si želijo, da bi vsak obisk finančnih inšpektorjev pri zavezancih opravili na podlagi predhodne informacije o določeni nepravilnosti pri poslovanju.

Kaj nas čaka januarja?

Zavezanci so v tem mesecu že lahko preizkusili davčno potrjevanje računov, a Furs nadzorov še ne opravlja. Teh pa ne bodo izvedli niti v prvih tednih obvezne uporabe Zakona o davčnem potrjevanju računov, saj bo Furs zavezance takrat informiral in ozaveščal o novem sistemu. Kljub temu pa na Fursu pravijo, da bodo »od samega začetka uporabe zakona zoper tiste zavezance, ki bodo poskušali zlorabljati oziroma zaobiti sistem potrjevanja računov, uporabili vsa razpoložljiva sredstva in pooblastila, vključno s prepovedjo opravljanja dejavnosti«.

Kdo so tisti zavezanci, ki z 2. januarjem ne bodo uporabljali davčne blagajne, si preberite tukaj. Kaj vse morate poskrbeti tisti, ki boste z januarjem 2016 začeli z obvezno uporabo davčnih blagajn, pa si preberete v prispevku o Davčnih blagajnah: obveznosti po točkah. Za male zavezance, ki izdajajo majhno število računov, je finančna uprava priskrbela brezplačno aplikacijo Mini blagajna, ki bo zavezancu dostopna zgolj preko elektronske naprave in internetne povezave. Več o davčnih blagajnah in decembrskem osveščanju davčnega potrjevanja računov si lahko preberete tukaj, in v prispevku o prvih namenskih digitalnih potrdilih.