Go to Top

Kaj vsebuje pogodba o izobraževanju?

Delavec ima glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve in povečanja zaposljivosti.

Ali delodajalec lahko delavcu odredi določeno izobraževanje? Ali delavec lahko odkloni napotitev na izobraževanje? Kakšne so posledice odklonitve?

Kaj vsebuje pogodba o izobraževanju?

V navedenih primerih delodajalec lahko delavca napoti na izobraževanje, delavec pa nima pravice odkloniti izobraževanja. Če bi delavec odklonil napotitev na izobraževanje, ki ustreza z zakonom določenim namenom, bi se taka odklonitev lahko štela za kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja.

Nov zakon je poudaril pomen izobraževanja tudi z izrecno določbo o tem, da se je v času odreditve čakanja na delo doma zaradi delodajalčeve začasne nezmožnosti zagotavljanja dela delavcu (začasni presežki), delavec dolžan izobraževati, v tem primeru pa ima tudi pravico do povračila stroškov v zvezi z delom (prehrane, prevoza, službene poti).

 Ali delavec lahko od delodajalca zahteva, da ga delodajalec pošlje na določeno izobraževanje?

Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ter če bi se bilo z ustreznim izobraževanjem delavca mogoče izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Delavec uresničuje navedeno pravico tako, da kandidira za ustrezno izobraževanje. V primeru, da bi delavec v primeru spora navajal dejstva, ki bi opravičevala domnevo, da mu delodajalec ni omogočil potrebnega izobraževanja zaradi starosti, starševstva ali drugih osebnih okoliščin, pa bi moral delodajalec dokazati, da v zvezi z napotitvami delavcev na izobraževanje ni ravnal diskriminatorno.

 Kdaj se čas izobraževanja všteva v delovni čas?

Čas izobraževanja se všteva v delovni čas, kadar gre za izobraževanje v interesu delovnega procesa in na katerega je delavca napotil delodajalec. V primeru izobraževanja v lastnem interesu delavca, ali v primeru, če izobraževanje poteka v skupnem interesu delavca in delovnega procesa, pa lahko delodajalec in delavec s pogodbo o izobraževanju natančneje določita in opredelita pravico do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja.

Kaj vsebuje pogodba o izobraževanju? Ali se delavec s pogodbo o izobraževanju lahko zaveže, da bo ostal v delovnem razmerju pri delodajalcu, sicer bo plačal vse stroške izobraževanja?

Zakon predvideva, da delavec in delodajalec medsebojne pravice iz naslova izobraževanja lahko dogovorita s posebno pogodbo o izobraževanju.  V taki pogodbi dogovorita trajanje in potek izobraževanja ter medsebojne pravice in obveznosti, kot na primer:

Potrebujete pravno pomoč pri sestavi pogodb? Pišite nam!

Rok Gros, DataRok Gros, Data

  • pravico delavca, da mu po končanem izobraževanju delodajalec ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za dela, za katera se je delavec usposabljal in izobraževal,
  • število plačanih in neplačanih odsotnosti z dela zaradi opravljanja izpitnih in drugih obveznosti iz izobraževanja,
  • kritje stroškov izobraževanja, če izobraževanje poteka v lastnem in deljenem interesu,
  • rok, do katerega mora delavec končati izobraževanje in
  • povračilo stroškov izobraževanja, če delavec uspešno ne zaključi izobraževanja, idr.

Dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih je v svobodni pogodbeni volji strank, upoštevajoč pri tem temeljna načela obligacijskega in delovnega prava ter sorazmernost dajatev obeh strank. S tega vidika je tudi treba presojati sorazmernost obveznosti, da delavec določen čas po zaključku izobraževanja ostane zaposlen pri delodajalcu, oziroma mu mora povrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja, če pred tem časom poda odpoved. Prekomerne pogodbene obveznosti delavca v primeru predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu bi lahko pomenile neustaven poseg v svobodo dela.

Koliko dni dopusta pripada delavcu, če se izobražuje?

Neposredno na podlagi zakona ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpita, in sicer ob dnevih, ko prvič opravlja izpit. Ta pravica pripada delavcu ne glede na to, če se izobražuje v lastnem interesu, ali če se izobražuje v interesu delodajalca. Razlika je le v tem, da je ta odsotnost plačana, če se izobražuje delavec v interesu delodajalca, sicer pa je odsotnost z dela neplačana.

Kolektivne pogodbe, pogodba o zaposlitvi ali pogodba o izobraževanju lahko določajo bolj ugodne pravice za delavca: na primer večje število odsotnih dni zaradi priprave na izpit, plačano odsotnost tudi v primeru izobraževanja v lastnem ali deljenem interesu, idr. in v tem primeru je treba upoštevati za delavca ugodnejšo ureditev od zakonskega minimuma.

Preverite ponudbo naših podjetniških izobraževanj

Pripravila: Anja Grahek


Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja