Nova dohodninska lestvica predlaga nov dohodninski razred

Finančno ministrstvo je pripravilo predlog davčne razbremenitve, v katerem je tudi nova dohodninska lestvica in ugodnejša davčna obravnava dela plače za poslovno uspešnost. Ministrstvo za finance je predlog davčnega prestrukturiranja posredovalo Ekonomsko-socialnemu svetu.

Osnovni okvir predloga predvideva, da bi na strani davčne razbremenitve dela prišlo do spremembe: v veljavo bi stopila nova dohodninska lestvica, ki bi uvedla nov dohodninski razred ter novo razporeditev odmernih odstotkov, ter razbremenitve dela plače za nagrajevanje zaposlenih pri doseganju poslovne uspešnosti.

Na drugi strani pa bi za nadomestitev izpada prihodkov zaradi razbremenitve dela dodatne vire v državni proračun pridobili s povečanjem učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter povišanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (za 2 odstotni točki – iz 17 na 19 odstotkov) ob nespremenjenih višinah davčnih olajšav.

Ob tem se javna poraba zaradi zmanjševanja strukturnega primanjkljaja znižuje za približno 240 milijonov evrov letno, zatrjujejo na ministrstvu. Rešitve na področju prestrukturiranja dajatev bodo podprte tudi z novim paketom odprave administrativnih ovir pri izpolnjevanju davčnih obveznosti, še obljubljajo v vladnem gradivu.

Z namenom splošne razbremenitve zavezancev za dohodnino z dohodki, ki se obdavčujejo sintetično na letni ravni s progresivnimi davčnim stopnjami, je pripravljena sprememba dohodninske lestvice na način, da se uvede dodatni razred med trenutnim 2. in 3. davčnim razredom, pri meji neto davčne osnove 4 5.000 evrov in stopnjo 34 odstotkov, hkrati pa se znižata davčni stopnji zadnjih dveh dohodninskih razredov, in sicer z 41 odstotkov na 39 odstotkov in s 50 odstotkov na 47 odstotkov.

Nova dohodninska lestvica

Prijava na brezplačno izobraževanje

Veljavna dohodninska lestvica

Poleg tega predlog ministrstva za finance predvideva dodatne ukrepe, za katere ocenjujejo, da bi bilo smiselno pripraviti spremembe zakonodaje. Tako predlagajo ureditev področja bonitet, vezanih na ukrepe delodajalcev v zvezi s promocijo zdravja na delovnem mestu, ureditev rezidentskega statusa dvojnih rezidentov, oprostitev dohodnine od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, prejeto na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, uskladitev Zakona o dohodnini z novimi rešitvami v sistemu ugotavljanja katastrskega dohodka in zahtevami, da se del primarne predelave v omejenem obsegu zajame v pavšalno ocenjen dohodek, ter spremembe glede stroškov, vezanih na zdravstveno zavarovanje na službeni poti.

Ukinile bi se tudi olajšave za donacije političnim strankam, spremenila bi se obravnava nadomestil za uporabo lastnih sredstev pri delu na delovnem mestu in nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu.

Prijava na brezplačno izobraževanje

Okvirna časovnica nadaljevanja procesa davčnega prestrukturiranja predvideva, da bi zakonska besedila pripravili za javno obravnavo predvidoma v mesecu juniju, državni zbor pa bi jih lahko obravnaval jeseni. Na ta način bi zagotovili dovolj časa, da gospodarstvo spremembe davčne zakonodaje vključi v poslovne načrte in se pripravi na njihovo uveljavitev z začetkom leta 2017.

Preberite tudi: Razbremenitev stroškov dela: ukinitve prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni?

Prednosti predlagane dohodninske lestvice po oceni ministrstva:

• Znižanje davčnega primeža, merjenega po metodologiji OECD (pri dohodku v višini 2 povprečnih plač znižanje s 48,29 odstotkov na 47,54 odstotkov, pri 5 povprečnih plačah znižanje s 55,56 odstotkov na 53,50 odstotkov),
• z vidika sistemske rešitve najprimernejši ukrep,
• enakomerno se razbremeni sloj, ki prejema aktivne dohodke in pade pod strmo progresijo, pri tem v bistvu zajame visoko strokovne in najproduktivnejše zavezance, ki pomembno prispevajo k dodani vrednosti podjetij.

Finančni učinek:

Ob upoštevanju podatkov odmere dohodnine za leto 2014 na ministrstvu ocenjujejo, da bi tako predlagana sprememba dohodninske lestvice znižala prihodke iz naslova dohodnine v višini okoli 56,6 milijonov evrov na leto.

Razbremenitev plače dela za poslovno uspešnost:

Dohodek, za katerega bi veljala posebna davčna obravnava, se opredeli kot del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če so del plače za poslovno uspešnost in kriteriji za njeno izplačilo dogovorjeni s splošnim aktom delodajalca, s katerim so delavci v naprej seznanjeni.

Posebna davčna obravnava se vzpostavi do določene višine prejetega dela plače za poslovno uspešnost, in sicer do višine 70 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Del plače za poslovno uspešnost se torej do te višine ne bi všteval v davčno osnovo; če bi dohodek presegel omejitev, pa bi se všteval v davčno osnovo.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da trenutno, v primeru ko delodajalec nameni zaposlenemu 1.000 evrov dela plače iz poslovne uspešnosti (celotni strošek skupaj s socialnimi prispevki), ob upoštevanju povprečne mejne stopnje dohodnine v višini 30 odstotkov, zaposleni prejel dohodek v višini 470 evrov. Po predlogu razbremenitve pa bi v primeru istega zneska, ki bi ga za poslovno uspešnost namenil delodajalec, znesek izplačan delavcu, narasel na 671 evrov oz. za 43 odstotkov.

Prijava na brezplačno izobraževanje

Vir: Ministrstvo za finance

Deli na FacebookuDeli na Twitterju