Kako se obdavči delo preko spleta?

Delo preko spleta lahko danes marsikomu prinese dodaten dohodek od prodaje fotografij, mikroprogramiranja, priprave besedil. Mnogi ta dela opravljajo za tuje pravne osebe, to pa še ne pomeni, da ob prejetju čeka, plačila na Paypal ali direktno na transakcijski račun tako plačilo za delo ni obdavčeno.

Zaslužki, ki jih posameznik prejme za občasno delo preko spleta, so v skladu z 38. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) obdavčeni kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, ki niso dohodki iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo. Take zaslužke pa morajo vsi, ki jih dosegajo, Finančni upravi RS prijaviti sami.

Za delo preko spleta 25 odstotkov akontacije

Zavezanec mora v skladu s 127. členom ZDoh-2 plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja od davčne osnove po stopnji 25 odstotkov.

Kot pojasnjujejo na Fursu, v primeru, da zavezanca za opravljanje storitev ali dela izplača oseba, ki je plačnik davka (torej pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost) bo izračun akontacije dohodnine opravil plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja.

Če pa dohodek zavezancu izplača oseba, ki ni plačnik davka (torej fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti, tuja pravna oseba), bo akontacijo dohodnine ugotovil davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca oziroma prejemnika dohodka.

Kot pravijo na Fursu, bo moral zavezanec v tem primeru vložiti Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za rezidente do 15. dne v mesecu za pretekli mesec pri pristojnem finančnem uradu.

Kot pojasnjujejo na Fursu je davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov dohodka in obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih je na podlagi predpisov dolžan plačati zavezanec.

Poleg normiranih stroškov lahko zavezanec uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela in storitev. Ti se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, kot jih določa vladna uredba.

Če je delo preko spleta konstantno, registrirajte dejavnost!

Če oseba opravlja tovrstno delo preko spleta neprekinjeno in neodvisno oziroma samostojno, z lastno odgovornostjo in s prevzemanjem poslovnega tveganja, pa bodo na Fursu to delo prepoznali kot dejavnost. To pomeni, da bo oseba morala dejavnost registrirati in ustanoviti s. p.

Fizična oseba, ki nastopa na trgu s pridobitnim namenom in ne opravlja dela v odvisnem delovnem, civilno pogodbenem razmerju ali v kateri drugi obliki legalnega dela, namreč mora tovrstno dejavnost tudi ustrezno registrirati. Na Fursu opozarjajo, da gre v nasprotnem primeru za »opravljanje dela na črno oziroma zaposlovanje na črno, kar je opredeljeno in sankcionirano z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno«.

O tem, kaj je delo na črno in kakšne so značilnosti, smo že pisali. V prispevkih Veste, kaj je delo na črno in Delo na črno in davčne blagajne si lahko podrobneje preberete o delu na črno.

Različne obdavčitve glede na poslovne subjekte

Kot pojasnjujejo na Fursu, Zakon o dohodnini ureja obdavčitve zavezanca, ki delo preko spleta opravlja kot fizična oseba oz. preko statusa samostojnega podjetnika. Če pa zavezanec dejavnost opravlja v okviru pravne osebe (kot je na primer družba z omejeno odgovornostjo) pa njegovo obdavčitev ureja Zakon o davku od dohodov pravnih oseb.