Sadjarji bodo letos imeli nadpovprečen pridelek, torej bomo lahko uživali slovensko sadje
Sadjarji imajo zaradi spomladanskih pozeb dve slabi letini. Iz zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki je sicer del Gospodarske zbornice Slovenije, sporočajo, da naj bi sadjarji v Sloveniji letos pridelali približno 65.000 ton jabolk. Povprečje zadnjih petih let je sicer 43.000 ton.
Pridelujete sadje tudi vi? Želite višek pridelanega sadja ali zelenjave prodajati pred hišo? Za ustrezno prodajo pred hišo je treba registrirati primerno pravno obliko, kar hitro in brezplačno lahko storite na VEM točki Data. Na prvi pogled je ustanovitev s. p. morda najboljša izbira. S. p. namreč lahko sezonsko odprete in po potrebi zaprete, opravljate pa lahko še katero drugo dejavnost. Omogočena je tudi različica “popoldanski s.p.“, ki jo lahko odprejo le polno zaposlene osebe.
Več informacij o različnih oblikah podjetij in postopkih ustanovitve dobite na brezplačnem izobraževanju Skupinsko svetovanje pred registracijo podjetja. Če boste v svojem podjetju tudi zaposlovali, pa vam svetujemo udeležbo na brezplačnem izobraževanju o obveznostih, ki jih delodajalcem nalaga zakonodaja.
Prodajati pred hišo je torej možno ob primerni registraciji dejavnosti, lahko tudi preko primerno registriranega društva. Prodajati pred hišo pa ni možno prek osebnega dopolnilnega dela. V tem primeru je namreč dejavnost omejena na prodajo gozdnih sadežev in gob. Če imate slučajno kakšno drugo podjetniško idejo, jo lahko brezplačno preverite na našem seminarju Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo. Več o ostalih dovoljenjih in pogojih za prodajo pred hišo smo že pisali.
Lani desetina letošnje letine
Sicer pa bo letošnja letina za slovenske sadjarje veliko boljša kot v preteklih dveh letih, ko je kmetijstvo močno prizadela pozeba. Leta 2016 so sadjarji pridelali 12.000 ton, lani pa samo 6.000 ton. Vse do leta 2015 so slovenski sadjarji poskrbeli za 100-odstotno samooskrbo naše države z jabolki. Leta 2015 so slovenski sadjarji pridelali 71.000 ton jabolk. Iz zbornice so še pojasnili, zakaj bo letošnja letina slabša od tiste v letu 2015. Predvsem zaradi stresa, ki sta ga povzročili dve zaporedni spomladanski pozebi, pa tudi zaradi pomanjkanja ogljikovih hidratov v času pred obiranjem, ko plodovi dobivajo končno velikost. Pomanjkanje ogljikovih hidratov pa je posledica manjšega sončnega obsevanja in nižjih temperatur, ki so se pojavile v preteklih dveh tednih zaradi deževnega obdobja.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju