Izvoz rastlin in rastlinskih proizvodov

Vsak je že zasledil rastoče povpraševanje po eko in bio kmetovanju po vsem svetu. V zadnjih petih letih se je na tem področju izoblikovala pravcata ekonomija in vsak od nas je v supermarketu pregledoval nabor izdelkov, ki naj bi bila boljše kakovosti ali porekla. Povečano povpraševanje je omogočilo tudi slovenskim proizvajalcem vhod na tuje trge in širitev dejavnosti preko meja. Tako pridemo do vprašanja – kako izvajati izvoz rastlin in rastlinskih proizvodov, ter kakšni so pogoji za opravljanje te dejavnosti? O registraciji podjetniških dejavnosti sicer razlagamo na brezplačnem skupinskem svetovanju.

Prijava na skupinsko svetovanje

Kaj pomeni izvoz rastlin in rastlinskih proizvodov?

Izvoz rastlin in rastlinskih proizvodov v praksi pomeni kakršnikoli iznos iz carinskega območja EU in tako tudi ponovni ali začasni izvoz.

Za izvoz rastlin mora imeti podjetje, ki ga opravlja, registrirano primerno dejavnost. To je lahko tudi »Trgovina na debelo s cvetjem in rastlinami« (SKD 46.220) ali »Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s cvetjem, rastlinami, gnojili, hišnimi živalmi in hrano za živali« (SKD 47.760) ali morda  »Trgovina na drobno v cvetličarnah« (SKD 47.761). Ustanovitev podjetja, skupaj z registracijo ustreznih dejavnosti, lahko opravite na VEM točki Data. Veste, zakaj morate ob odprtju podjetja izbrati določene dejavnosti?

Izvoz rastlin in fitosanitarno izvozno spričevalo

Vsak, ki izvaja izvoz rastlin, mora pred izvozom v državo uvoznico, imeti fitosanitarno izvozno spričevalo. Zahteva za tovrstno spričevalo mora biti vložena najmanj 24 ur pred nakladanjem pošiljke, in sicer pri pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju.

Poleg vseh spremljajočih izvoznih listin, mora vloga za izvoz rastlin in rastlinskih proizvodov vsebovati tudi ime, firmo in naslov ali sedež izvoznika, prejemnika, vrsto ter številko prevoznega sredstva, vrsto rastlin, njihovo število in opis pakiranj. Izvoz rastlin zahteva tudi navedbo vstopnega mesta države uvoznice, če je to znano, ter kraj in čas nakladanja, postopek dezinfekcije ali dezinsekcije.

Fitosanitarno spričevalo je izdano po fitosantarnem pregledu inšpekcije. Vsak, ki opravlja izvoz rastlin, je dolžan zagotoviti nespremenjenost pošiljke do izstopa iz območja skupnosti, tako v spremljajoči dokumentaciji, istovetnosti in zdravstvenega stanja. Zagotavljati mora tudi neoporečnost pošiljke s pomočjo ločevanja od ostalega blaga, označevanja in načinom transporta.

Fitosanitarni pregled se praviloma opravi na mestu nakladanja ali izjemoma na izstopnem mestu oz. na mestu pridelave. Po fitosanitarnem pregledu se lahko izda tudi ustrezne ukrepe.

Strošek fitosanitarnega spričevala in pregleda pred izvozom je pristojbina. Ta je odvisna od velikosti in vrsti pošiljke ter tudi lokacije opravljene storitve in jo poravna, tisti ki opravlja izvoz rastlin.

Fitosanitarni inšpektor lahko odredi tudi ukrepe, ki jih mora izvoznik izvajati. Ti morajo zagotavljati neoporečnost pošiljke do izstopa blaga iz prostora EU. Za izvoz rastlin mora torej podjetnik poskrbeti za opravljen fitosanitarni pregled in pridobiti fitosanitarno izvozno spričevalo.

Ko gre tudi za izvoz prehranskih izdelkov

V kolikor gre za izvoz prehranskih izdelkov, pa morate biti pozorni tudi na zakonodajo s področja varne hrane, registracijo živilskega obrata ter upoštevanje načel načela HACCAP standarda.