Storitvena dejavnost – z njo se ukvarja polovica slovenskih podjetij

Storitvena dejavnost postaja vse pomembnejša na slovenskem trgu, kažejo statistični podatki. Leta 2014 je bila vanjo razvrščena polovica podjetij v Sloveniji. V njih je delala več kot tretjina oseb od vseh, ki so delale v podjetjih. S prodajo svojih storitev pa so ustvarila petino celotnega prihodka od prodaje vseh podjetij, skoraj tretjino dodane vrednosti in več kot četrtino investicij.

Največja podjetja (katerih glavna dejavnost je storitvena dejavnost) po številu oseb, ki delajo, so delovala v industriji, zaposlovala so 36,2 odstotka delovnih oseb, te pa so se najpogosteje zaposlovale v mikro-, majhnih in srednje velikih podjetjih (v letu 2014 37,7 odstotka).

Storitvena dejavnost: primarna za polovico slovenskih podjetij

Storitvena dejavnost je v letu 2014 vključevala 65 tisoč slovenskih podjetij, kar je za 4,2 odstotka več kot v letu prej in za 36,4 odstotka več kot v letu 2008.

Za slabih deset odstotkov se je povečalo število podjetij, ki opravljajo storitveno dejavnost v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. In  sicer predvsem zaradi povečanja števila podjetij v dejavnostih v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi, ugotavlja Statistični urad RS (Surs). Praktično vsa podjetja v storitveni dejavnosti so padla v skupino malih in srednjih podjetij. Med njimi pa so prevladovala mikropodjetja; v letu 2014 jih je bilo 96,5 odstotkov v vseh obravnavanih storitvenih dejavnostih.

V storitvenih dejavnostih je v istem obdobju (leto 2014) delalo nekaj čez 196 tisoč oseb, kar je za 3,3 odstotka več kot v letu prej in za 4,7 odstotka več kot v letu 2008.

Izrazito povečanje zaradi spremembe zakona

V letu 2014 je glede na leto 2013 od vseh oseb, katerih primarna dejavnost je storitvena dejavnost, najbolj naraslo število oseb, ki delajo, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 18,9 odstotka). Predvsem zaradi povečanja števila oseb, ki so delale v zaposlovalnih dejavnostih.

Izrazitejše povečanje števila oseb, ki so delale v zaposlovalnih dejavnostih (za 82,8 odstotka), je bilo posledica predvsem spremembe Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-C).   Ta je zaostril pogoje za ustanavljanje in delovanje podjetij za posredovanje dela. Po tem zakonu se namreč lahko z zaposlovalnimi dejavnostmi ukvarjajo le tista podjetja, ki so dejavnost posredovanje začasne delovne sile registrirala kot svojo glavno dejavnost.

16 tisoč milijonov evrov prihodka od prodaje

Slovenska podjetja  ki so v 2014 opravljala storitvene dejavnosti, so v tem letu ustvarila skoraj 16 tisoč milijonov evrov prihodka od prodaje.  To je kar je za 5,5 odstotka več kot v letu prej in za 2,3 odstotka več kot v letu 2008. Trend rasti prihodka od prodaje storitev iz leta 2014 pa se je nadaljeval tudi v letu 2015 (3,8 odstotka), so zapisali na Sursu.  V obdobju šestih let so se med prihodki od prodaje v opazovanih storitvenih dejavnostih najbolj zvišali prihodki v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Najbolj pa upadli pa prihodki v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (za 25,5 odstotka).

Zaupanje v storitvene dejavnosti nekoliko večje

Vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih je bila marca za dve odstotni točki višja kot februarja. In  za tri odstotne točke višja kot marca lani ter za enajst odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja.