Pravna podlaga prisilne poravnave

Za insolventne se štejejo tisti dolžniki, ki so imeli zadnjih 60 dni neprekinjeno ali s prekinitvami 60 v zadnjih 90 dneh blokirane račune zaradi izvršbe.

Poenostavljen postopek prisilne poravnave, ki je vstopil v veljavo avgusta lani, je mogoč za mikro podjetje, ki izpolnjuje dve od teh meril:

• povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,
• čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 EUR,
• vrednost aktive ne presega 2.000.000 EUR,

in za podjetnike, ki imajo do 10 zaposlenih in na leto ustvarijo do 2.000.000 EUR. čistih prihodkov od prodaje.

Pri tem je potrebno tudi poudariti, da poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče začeti, če je podjetje oziroma podjetnik že v stečaju.

Prav tako dolžnik ne more začeti poenostavljene prisilne poravnave, če je že bil v prisilni poravnavi in:

• še niso potekla 3 leta od izpolnitve vseh obveznosti dolžnika iz prejšnje prisilne poravnave,
• še niso potekli 2 leti od sklepa sodišča o ustavitvi prisilne poravnave (pri čemer se ni začel stečajni postopek).

Takšno podjetje oz. podjetnik mora z navadnimi upniki skleniti pogodbe o soglasju za prejetje poenostavljene prisilne poravnave.

Podpis takšne pogodbe se šteje kot glas za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave – za sprejetje mora to pogodbo skleniti z vsaj polovico navadnih upnikov, poleg tega je pogoj, da njihove terjatve predstavljajo vsaj 60 odstotkov vseh navadnih terjatev.Pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa in mora vsebovati tudi izjavo upnika, da soglaša, da se njegova terjatev zmanjša oz. odloči njena dospelost v skladu z vsebino predlagane poenostavljene prisilne poravnave.

Zakonsko je tudi določeno, da je dolžnik insolventen:

• če sredstva na dolžnikovem računu na dan izvršbe niso zadoščala za izvršitev sklepa o izvršbi ali izplačilo izvršnice
• če sredstva na dolžnikovem računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni. Takšno stanje mora trajati na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečaja.
• če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti.

Možen je tudi stečaj z določilom, da delavcem, pri katerih podjetje za več kot tri mesece zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov k plačam, ni treba založiti predujma za začetek stečaja.

Poleg tega so predujma za začetek stečaja oproščena tudi podjetja, ki predlagajo (svoj) stečaj. Če na računu nimajo dovolj denarja za pokritje predujma in upravitelj oceni, da premoženje ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečaja, lahko pozove upnike, da znesek predujma plačajo sami. Če tega nihče ne plača, sodišče izda sklep o izbrisu dolžnika iz sodnega registra.

Pripravila: Sanda Vodičar Horvat in Gašper Meden

Prijava na izobraževanje