Poenostavljena prisilna poravnava se razlikuje od insolventnosti
poenostavljena prisilna poravnava je postopek namenjen majhnim in mikro gospodarskim družbam, za izhod iz stanja prezadolženosti.
V primerih, ko poslovanje našega podjetja ne poteka po načrtih in se znajdemo v položaju insolventnosti, je dobro poznati vse možnosti za ohranitev podjetja in nadaljevanje poslovanja.
Kaj je insolventnost?
Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik (gospodarska družba / podjetnik):
- v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, ali
- postane dolgoročno plačilno nesposoben.
Za insolventna podjetja sta v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) predvidena postopka stečaja in prisilne poravnave.
Bistvena razlika med stečajem in prisilno poravnavo je v tem, da po zaključku stečajnega postopka dolžnik preneha obstajati, medtem ko se v postopku prisilne poravnave dolžniku s finančnim prestrukturiranjem omogoči, da postane plačilno sposoben in lahko nadaljuje svoje poslovanje.
Za prisilno poravnavo se tako dolžnik lahko odloči, kadar oceni, da lahko z načrtom finančnega prestrukturiranja izboljša svoje ekonomsko-finančno stanje in omogoči uspešno nadaljevanje poslovanja.
Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo
Poenostavljena prisilna poravnava
Postopek poenostavljene prisilne poravnave je namenjen majhnim in mikro gospodarskim družbam ter samostojnim podjetnikom, ki se znajdejo v položaju prezadolženosti oziroma dolgoročne plačilne nesposobnosti.
Ker je redna prisilna poravnava precej drag postopek, je tovrstnim družbam, do uvedbe instituta poenostavljene prisilne poravnave (z novelo ZFPPIPP, ki je stopila v veljavo 15.8.2013), kot edina možnost ostal zgolj stečajni postopek.
Glavne razlike med redno in poenostavljeno prisilno poravnavo so, da v postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev in se posledično tudi ne izvede preizkus terjatev, poleg tega pa se tudi ne oblikuje upniški odbor, niti ni imenovan upravitelj, kar v praksi pomeni precejšnjo pocenitev postopka za prezadolženega dolžnika.
Kdo lahko predlaga začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave in kako?
Predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave lahko na pristojnem sodišču vloži:
- dolžnik (podjetje oz. zakoniti zastopnik / podjetnik), ali
- osebno odgovorni družbenik dolžnika.
Predlog za začetek postopka mora vsebovati identifikacijske podatke o dolžniku in zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave.
Predlogu je potrebno predložiti:
- poročilo o finančnem poslovanju dolžnika (ta mora vsebovati računovodske izkaze, seznam upnikov in terjatev in znesek povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja),
- načrt finančnega prestrukturiranja in
- izjavo v obliki notarskega zapisa, da je zgornje poročilo resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.
Ob vložitvi mora predlagatelj poenostavljene prisilne poravnave založiti začetni predujem, ki ga določi sodišče.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Odločanje o poenostavljeni prisilni poravnavi
Ko sodišče objavi sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, lahko o njej odločajo vsi upniki, ki jih je dolžnik navedel v poročilu o finančnem poslovanju, in sicer glede na višino svojih terjatev do dolžnika.
Upniki za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasujejo tako, da z dolžnikom sklenejo pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, ki mora biti v obliki notarskega zapisa.
Da je poenostavljena prisilna poravnava sprejeta, morajo za njeno sprejetje glasovati upniki, katerih skupni znesek terjatev predstavlja vsaj 60% vseh terjatev, oziroma več kot polovica vseh upnikov.
Dolžnik je dolžan v roku štirih mesecev od objave oklica o začetku postopka pri sodišču vložiti zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, h kateri mora priložiti odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju upnikov za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.
Če dolžnik zahtevo vloži v predpisanem roku in je bila dosežena zahtevana večina, sodišče izda sklep s katerim potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo.
Pripravila: Ana Marija Pavlović, univ. dipl. prav.
