Pričakovana življenjska doba se iz leta v leto podaljšuje in prebivalstvo se stara. V Sloveniji je po zadnjih podatkih skoraj 20 odstotkov ljudi starejših od 65 let, povprečna starost prebivalcev pa je 43 let, kažejo podatki državnega statističnega urada. Po napovedih Eurostata pa naj bi se delež starejših (tj. oseb, starih najmanj 65 let) do leta 2060 v Sloveniji povzpel na skoraj 30 odstotkov. Zato se na področju oskrbe in pomoči starejšim odpira vse več poslovnih priložnosti. Ena izmed njih so tudi oskrbovana stanovanja.
izobraževanje
Institucionalno varstvo je oblika obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Storitev institucionalnega varstva pa je lahko zagotovljena tudi v oskrbovanem stanovanju. Ta so namenjena starejšim ljudem, ki se sami ne morejo več v celoti oskrbovati oziroma negovati. Kljub temu pa lahko še vedno živijo razmeroma samostojno življenje, z večjo ali manjšo pomočjo strokovnega osebja, pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Oskrbovana stanovanja ureja Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. Oskrbovana stanovanja morajo nuditi osnovno in socialno oskrbo.
Osnovna oskrba obsega pomoč pri bivanju (denimo osnovno čiščenje, odnašanje smeti), organizirano prehrano (prinašanje pripravljenih obrokov ali priprava hrane v stanovanju), ter pomoč pri pranju, sušenju in likanju perila. Socialna oskrba pa pomeni pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih opravil (denimo pomoč pri oblačenju) ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
Oskrbovana stanovanja morajo upravičencem zagotavljati tudi možnost uporabe celodnevne nujne pomoči preko klicnih centrov na daljavo. Prav tako pa je izvajalec storitve oziroma lastnih stanovanja dolžan zagotoviti izvajanje zdravstvenega varstva in nege. Oskrbovana stanovanja pa morajo imeti tudi oskrbnika (pravna ali fizična oseba), ki skrbi za 24-urno dnevno pomoč stanovalcem.
Oskrbovana stanovanja: Kakšni so pogoji za gradnjo?
Gradnja oskrbovanih stanovanj je, podobno kot tudi druge dejavnosti, povezane s starejšimi prebivalci, lahko dober posel. Če bi vašo podjetniško idejo želeli preveriti, se lahko udeležite brezplačnega seminarja Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo. Na njem boste izvedeli, če je vaša ideja že dovolj zrela, da se lahko odločite za ustanovitev podjetja. Podjetjem pa se sicer obljubljajo tudi spodbude za zaposlovanje starejših, o čemer smo pisali v prispevku Aktivno staranje prebivalstva – kakšna podpora se obljublja podjetjem?.
Oskrbovana stanovanja, ki so lahko lastniška ali pa najemna, so torej prilagojena potrebam starejših. Gradnja tovrstnih stanovanj pa je podrobno določena v Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor. V omenjenem pravilniku so podane minimalne tehnične zahteve za stavbe z oskrbovanimi stanovanji (določbe glede števila parkirnih mest, dostopa do stavb z oskrbovanimi stanovanji, vhoda v stavbo, skupnih prostorov, dvigal) ter minimalne tehnične zahteve za oskrbovana stanovanja.
V pravilniku so opredeljene posebne zahteve glede velikosti in opreme, ki jo oskrbovana stanovanja morajo imeti. Tako na primer prostori v oskrbovanih stanovanjih, ki so namenjeni bivanju in spanju, ne smejo biti ožji od polovice svoje dolžine in ne ožji od 220 cm. Širina prehodov, namenjenih komunikaciji med prostori mora znašati najmanj 100 cm, tudi po namestitvi opreme.
Oskrbovana stanovanja, ki se praviloma nahajajo v bližini domov za starejše, so v različnih slovenskih krajih. Kje točno jih najdete, lahko preberete na spletni strani ministrstva.
