Oblika poslovne dejavnosti – prva podjetniška dilema

Oblika poslovne dejavnosti, kakšno boste izbrali?

Oblika poslovne dejavnosti je prva dilema podjetnika.  Ste se odločili, da boste odprli s.p.? Ko se bodoči podjetniki z našimi podjetniškimi svetovalci pogovarjajo o tem, pogosto ne ločujejo med popoldanskim s. p., normiranim s. p. in “navadnim” s. p.  A vse našteto pravzaprav ne obstaja v v pravni terminologiji. Gre le za poimenovanja, ki so se udomačila v praksi, ko se pogovarjamo o različnih oblikah vključenosti v socialna zavarovanja in obdavčitvi. V nadaljevanju vam bomo pojasnili, kaj so med njimi glavne razlike.

O različnih oblikah obdavčitve samostojnih podjetnikov razlagamo tudi na brezplačnem izobraževanju Prednosti in slabosti samozaposlitve.

Oblika poslovne dejavnosti, odpiranje s. p. za popoldansko delo

Popoldanski s. p. se po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) pravnoformalno v ničemer ne razlikuje od t. i. navadnega s. p. Njegov pravni status ter obveznosti in dolžnosti podjetnika, ki iz tega statusa izhajajo, so enake kot pri navadnem s. p.

Tudi pri popoldanskem s. p. podjetnik za obveznosti svojega statusa odgovarja z vsem svojim premoženjem, mora izdajati račune in voditi poslovne knjige, lahko tudi zaposluje sodelavce. V Poslovnem registru Slovenije razlika, ali gre za t. i. popoldanski ali navadni s. p. sploh ni vidna.

Oblika poslovne dejavnosti razlikuje med t. i. navadnim in popoldanskim s. p. je v višini prispevkov. Ker je fizična oseba, ki odpira popoldanski s. p., za polni delovni čas (40 ur na teden) že socialno zavarovana na drugi osnovi pri drugem delodajalcu, lahko plačuje kot s. p. le pavšalne prispevke. Gre za tri zavarovanja – za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu, ali poklicne bolezni pri opravljanju dejavnosti, prispevek za zdravstveno zavarovanje in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Letos ta skupaj znaša 68,27 evra.

Oblika poslovne dejavnosti pomeni razliko v plačevanju socialnih prispevkov

Če ste se odločili za odpiranje s. p. in si boste sami v celoti plačevali polne prispevke za socialna zavarovanja, odprite t. i. navadni s. p. To pomeni, da boste kot samostojni podjetnik (samo)zaposleni za polni delovni čas. Tako boste tudi zavarovani – plačevati boste morali polne prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ti trenutno znašajo 372,91 evra.

Mogoče je tudi, da se posameznik samozaposli za polovični delovni čas, ker je za npr. 20 ur na teden zaposlen pri drugem delodajalcu. V tem primeru si mora iz naslova samozaposlitve plačevati drugo polovico vseh prispevkov za preostalih 20 ur do polnega delovnega časa, ne more pa npr. odpreti popoldanskega s. p.

Oblika poslovne dejavnosti,  s. p. z normiranimi stroški

Pogosto se pojavlja tudi izraz normirani s. p. Naj v začetku najprej poudarimo, da ne gre za posamezno vejo ali vrsto s. p., temveč le za razliko v ugotavljanju davčne osnove. V skladu z Zakonom o dohodnini t. i. normiranec ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih stroškov oziroma odhodkov. Razlike torej ni v statusni obliki s. p., ampak pri odločitvi, kako bo zavezanec posloval in vodil knjige oziroma kako bodo njegovi prihodki obdavčeni. Gre torej za računovodsko vprašanje, ne za vprašanje o statusni obliki.

Ali se manj birokratizacije vedno splača?

Zakonodaja normirancem ne predpisuje obveznega vodenja vseh poslovnih knjig, vendar morajo ti kljub temu voditi določene evidence. Katere so bistvene mesečne obveznosti normirancev, preberite v prispevku Katere evidence morajo voditi normiranci?.

Več o obveznostih normirancev pa na svetovanju Na kaj moram biti pozoren kot normiranec.

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih stroškov ni vedno optimalna odločitev za vsakega zavezanca. Posvetujte se z našimi strokovnjaki, kaj se vam glede na vašo dejavnost in pričakovane prihodke najbolj izplača. Dosegljivi smo vsak dan – pišite nam na elektronsko pošto data@data.si ali nas pokličite na telefonsko število 01 6001 530.