Vlada je potrdila besedilo predloga novele zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih. Ta med drugim uvaja globo za posameznika, ki bo napačno izkazoval naziv izobrazbe.
[seminar id=”70674″ txt=”Kakšne so razlike med zaposlitvijo in samozaposlitvijo?”]
Kako visoka bo globa za napačno izkazan naziv izobrazbe?
V skladu s predlagano novelo se z globo 2000 evrov kaznuje pravna oseba, ki strokovne in znanstvene naslove ali naslove strokovne izobrazbe podeljuje v nasprotju z določbami zakona, s 100 evri pa njena odgovorna oseba. S 500 evri pa bo za prekršek kaznovan posameznik, ki bo uporabil strokovni oziroma znanstveni naslov ali naziv strokovne izobrazbe, ki ga ni pridobil, so sporočili z Ministrstva za izobraževanje.
Z globo 40 evrov bo za prekršek kaznovan posameznik, ki bo uporabil strokovni oziroma znanstveni naslov ali naziv strokovne izobrazbe, ki ga ni pridobil skladno s tem zakonom, pa ima v tujini na akreditirani instituciji pridobljeno enako ali višjo raven izobrazbe, kot je zahtevana za strokovni oziroma znanstveni naslov ali naziv strokovne izobrazbe, ki ga uporablja.
Delodajalcu se morate predstaviti z resničnimi podatki
Naziv izobrazbe pa morate pravilno navesti tudi v življenjepisu oziroma na zaposlitvenem razgovoru. Enako seveda velja tudi za vse druge podatke, s katerimi se predstavljajo iskalci zaposlitve. Pri pripravi razgovorov za službo, razpisov oziroma pogodb o zaposlitvi se lahko posvetujete tudi z našo pravno službo.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) med drugim določa tudi pravice in obveznosti kandidatov za določeno delovno mesto. Skladno z njegovim 29. členom mora kandidat pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi delodajalca obvestiti o vseh njemu znanih okoliščinah, ki bi lahko na kakršenkoli način onemogočale ali omejevale njegovo izvrševanje obveznosti iz pogodbe. Dolžan je predložiti tudi vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, za katerega kandidira.
Če pa je delavec v postopku izbire za delovno mesto navedel neresnične podatke, je to lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To je najhujša sankcija, ki lahko doleti delavca (110. člen ZDR-1).