Fizična oseba z dejavnostjo: kulturniki in pravica za plačilo prispevkov

Fizični osebi z dejavnostjo na področju kulture, t. i. kulturnikom lahko pripada pravica za plačilo prispevkov socialnega varstva. Na primeru samostojnega kulturnega delavca smo preverili, kaj vse je potrebno storiti, da kulturniku država tri leta (pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se podeljuje za tri leta, z možnostjo ponavljanja podelitve) plačuje prispevke.

Zadeva ni tako enostavna, kot se na prvi pogled zdi, saj je za to pravico treba v primeru statusa kulturnika imeti izjemen kulturni prispevek, priznano nagrado in veliko javnih nastopov (nastopi, razstave, javne premiere, omembe v medijih) oziroma – bogat portfolio.

Primer: Imam status kulturnika. Kdaj mi pripada pravica za plačilo prispevkov?

»Pomembno je, da si na svojem področju aktiven in dosegaš nadpovprečne rezultate, da tvoje delovanje bogati razvoj slovenske kulture ter da je iz tvojih aktivnosti razviden potencial tudi na mednarodni ravni,« je izpostavila Valerija Zabret, samostojna kulturnica, ki deluje na področju multimedije in smo jo prosili za pojasnila o pridobitvi statusa kulturnika.

Pravica za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za zaposlovanje iz državnega proračuna lahko pripada samozaposlenim v kulturi. Minimalni prispevki, ki jih v tem primeru plačuje država, znašajo za letošnje leto 341,20 evrov.

Kulturniku pravica za plačilo prispevkov lahko pripada na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in Uredbe o samozaposlenih v kulturi ob naslednjih pogojih:

• oseba je vpisana v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu, pristojnem za kulturo,
• njegovo delo v zadnjih treh letih pomeni izjemen kulturni prispevek (za vsako kulturno področje oziroma kategorijo (slikar, režiser, plesalec, kipar itd.) je točno določeno, kaj izjemni dosežek pomeni), ali
• njegovo delo v zadnjih treh letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz priloge II Uredbe o samozaposlenih v kulturi.

Samozaposlenim, ki to pravico uživajo najmanj 20 let (pri čemer se v to obdobje všteva tudi čas zaposlitve v javnih zavodih s področja kulture) in so ob ponovni vložitvi zahteve pravice stari najmanj 50 let, se pravica do plačila prispevkov prizna trajno do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Odobritev vloge lahko traja več mesecev

Valerija Zabret, samozaposlena v kulturi, je ob tem dodala, da je na svojo odločbo čakala nekaj mesecev, v vmesnem času pa se je morala, kot je dejala, znajti: »Tudi sedaj po treh letih, ko je prišel čas za podaljšanje, bom morala ponovno predložiti vsa dokazila nekaj mesecev preden se mi status izteče, saj na žalost proces traja dolgo. Na začetku, ko sem dobila status (in prispevke) mi je bilo težko, saj nisem bila seznanjena z vsemi postopki in obveznostmi, ki jih moraš kot samozaposlen v kulturi izvajati. Pozanimala sem se pri starejših, tistih, ki imajo status že dalj časa in so mi vse skupaj bolj natančno predstavili iz lastnih izkušenj. To so bile najbolj uporabne informacije, tako da zdaj nimam težav in se mi ne zdi več zapleteno.«

Ob statusu nekatere banke kreditov ne dajo

»Za zaslužek, pridobivanje projektov in lastno kvaliteto življenja, si tudi po pridobitvi statusa (s prispevki) zaslužen sam, vendar se mi zdi pošteno, da država prispeva vsaj v tvoj pokojninski sklad in osnovno zdravstveno zavarovanje, saj kot kulturnik promoviraš Slovenijo in hkrati s kulturo razvijaš standard in ugled države v mednarodnem okolju, tako raste tudi prepoznavnost, ki pripomore k razvoju gospodarstva,« izpostavlja kulturnica.

»Poleg olajšanja minimalnih pokojninskih prispevkov in osnovnega zdravstvenega zavarovanja imam možnost izstavljanja računov in uveljavljanja normiranih stroškov, torej podobno kot pri samostojnih podjetnikih. To je pomembno predvsem za nemoteno delovanje in urejen zaposlitveni status. Na žalost pa je še vedno problem pri nekaterih bankah, ki tega zaposlitvenega statusa ne priznavajo in ne nudijo možnosti kreditov,« je še povedala.

Kako poteka postopek?

Postopek pridobitve pravice do plačila prispevkov se začne na zahtevo stranke na predpisanem obrazcu.

Samozaposlenemu, ki je že vpisan v razvid samostojnih kulturnih delavcev, pa se pravica do plačila prispevkov lahko prizna s prvim dnem naslednjega meseca, ko je vloga popolna.

Vlogi je treba priložiti:

• dokumentacijo, iz katere je razviden izjemen kulturni prispevek: natančen (kronološki) pregled del za zadnje triletno obdobje (in predstavitvena mapa z deli) in izkazana državna nagrada na področju kulture ali nagrada, ki jo podeljujejo primerljiva stanovska društva, primerljiva mednarodna nagrada ali priznanje, dokumentirane kritike oziroma objave v strokovni literaturi, odmevnost v domači in mednarodni javnosti (v primeru vloge za več poklicev mora biti priložen seznam del za zadnja tri leta za vsak poklic posebej) ali
• dokumentacijo, iz katere je razviden prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic: natančen (kronološki) pregled del za zadnje triletno obdobje (in predstavitvena mapa z deli) ter dokumentirane kritike oziroma objave v strokovni literaturi, odmevnost v domači in mednarodni javnosti, življenjepis, seznam del ali umetniških dosežkov kulturi,
• izjavo, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev starostne pokojnine in pooblastilo za zastopanje v postopku pridobitve podatka na ZPIZ,
• izjavo, da je rezident Republike Slovenije za davčne namene in pooblastilo za zastopanje v postopku pridobitve podatka na pristojnem davčnem uradu.

Priloge, kot so odločba o odmeri dohodnine za pretekla tri leta, navedbe in dokazila ZPIZ itd. lahko ministrstvo od pristojne organa pridobi samo ali pa vse priloge vlagatelj poda sam.

Preverite še primer registracije nekaterih ostalih fizičnih oseb z dejavnostmi in kakšna je pravzaprav razlika med s. p. in fizično osebo z dejavnostjo.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Deli na FacebookuDeli na Twitterju