Dobiček samostojnega podjetnika ključen pri otroškem dodatku

Dobiček samostojnega podjetnika je hkrati tudi njegova plača. Ugotovi ga na podlagi davčnega obračuna za minulo leto, v tekočem letu pa se mu nato upošteva tako pri obračunu prispevkov kot na primer pri določanju upravičenosti do otroškega dodatka in njegove višine.

Otroški dodatek glede na davčni obračun podjetnika

Samostojnemu podjetniku se otroški dodatek obračuna na podlagi izida davčnega obračuna, ki pokaže, koliko je imel samostojni podjetnik v minulem poslovnem letu prihodkov, odhodkov ter kakšen je njegov poslovni izid oziroma dohodek iz dejavnosti. Kot vsi ostali starši lahko tudi samostojni podjetnik v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev kot eden izmed staršev za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Slovenije uveljavlja pravico do otroškega dodatka do otrokovega 18. leta, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Po zakonu se, med drugim, med dohodke za določanje upravičenosti do otroškega dodatka štejejo »obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine«. To so seveda tudi vsi prihodki samostojnega podjetnika od katerih plačuje akontacijo dohodnine oziroma dohodnino.

Višina otroškega dodatka sicer se, kot pri ostalih socialnih transferjev, določa glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Več o otroškem dodatku in kateri prihodki se upoštevajo pri izračunu si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Dobiček samostojnega podjetnika in plačilo vrtca

Če na pravico do otroškega dodatka vpliva le realen poslovni izid samostojnega podjetnika, ki ga pokaže davčni obračun, pa temu ni tako pri izračunu za plačilo vrtca. V primeru, da je oseba samostojno dejavnost šele začela opravljati ali je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače. Če je dohodek iz dejavnosti samostojnega podjetnika višji, pa se pri ugotavljanju, v kateri razred za plačilo vrtca se bo uvrstil, prav tako upošteva doseženi dohodek oziroma dobiček. Zakon pa vseeno torej predpostavlja, da mora samostojni podjetnik plačevati vrtec kljub morebitni izgubi oziroma večjih stroškov kot so prihodki za njegovo dejavnost.

Dobiček samostojnega podjetnika pomeni pozitiven poslovni izid

Dobiček samostojnega podjetnika v praksi pomeni razliko med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. Od celotnih prihodkov si lahko samostojni podjetnik odračun razne stroške – stroške interneta, ogrevanja, telefona in podobno – ter drugi stroški, npr. kilometrina, ki nastajajo s poslovanje in so odvisni od dejavnosti, ki jo opravlja samostojni podjetnik. Preostanek predstavlja podjetnikov poslovni izid, osnovo, od katere se mu obračunavajo prispevki in ki se mu nato upošteva pri morebitnem dodeljevanju socialnih transferjev.

Seveda lahko podjetnik posluje na podlagi normiranih odhodkov v višini 80 odstotkov – več o tem si lahko preberete Komu se splača biti normiranec?.

Kako si samostojni podjetnik obračuna prispevke v letošnjem letu, si lahko preberete v prispevku V letu 2016 višja osnova za obračun prispevkov za samozaposlene. V prispevku Odpiranje s. p. – popoldanski, normirani ali navadni s. p.? pa si lahko preberete več o razlikah pri opravljanju samostojne dejavnosti.