Vlada je še v začetku leta načrtovala, da bi davek na nepremičnine prvič odmerili leta 2019. A davek na nepremičnine ne bo uveden v tem vladnem mandatu, poroča STA. Prav tako je malo verjetno, da bo sprejet zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je sicer že pripravljen ter medresorsko in strokovno usklajen.
izobraževanje
Bi radi bolje razumeli knjigovodstvo ali pa ga celo vodili sami?
Več informacijMinistrstvo za finance je sprva načrtovalo, da bo letos sprejet novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katerim bi odpravili neustavnost ureditve in na podlagi katerega bi prihodnje leto izvedli novo vrednotenje nepremičnin. Ti podatki bi se uporabili za davek na nepremičnine, kot tudi za druge namene, med drugim za določanje socialnih transferjev.
Prav tako za prihodnje leto je bil v načrtu sprejem zakona o davku na nepremičnine, po katerem bi davek odmerili z letom 2019. Podlaga za to bi bili podatki novega cikla vrednotenja nepremičnin, ki bi se zaključil v letu 2018. Lastniki nepremičnin bi takrat na dom prejeli tudi informativne izračune o vrednostih nepremičnin.
Davek na nepremičnine so načrtovale že prejšnje vlade
Davek na nepremičnine, ki bi nadomestil obstoječe dajatve na tem področju, so načrtovale že prejšnje vlade. Uveden je bil v času vlade Alenke Bratušek leta 2014, a ga je Ustavno sodišče tistega leta razveljavilo. Sodišče je presodilo tudi, da je v neskladju z ustavo tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v delu, ki se nanaša na množično vrednotenje zaradi obdavčenja nepremičnin.
Trenutna vlada nov davek na nepremičnine namerava pripraviti upoštevaje odločbe Ustavnega sodišča in v skladu s sprejetimi smernicami. Nov sistem obdavčitve naj bi posodobi dosedanji sistem obdavčitve nepremičnin z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, davkom od premoženja in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.
Potrebujete davčni nasvet? Rezervirajte si termin na 01 600 1530 in zahtevajte ponudbo
Sabina Dimnik, Data
Davek na nepremičnine naj bi temelji na javno dostopnih podatkih. Oblikovan pa naj bi bil na način, da bo dolgoročno povzročal čim nižje administrativne stroške tako zavezancem kot tudi državnim organom.
