Davčne blagajne: ste med zavezanci? (2. del)

Objavljamo napovedani drugi del članka o  tem, kdo so zavezanci za davčno potrjevanje računov. Prvi del si lahko preberete tukaj.

Zakon o davčnem potrjevanju računov opredeljuje tudi izjeme, ki jim davčnih blagajn ne bo treba uporabljati.

Izjeme pri uporabi davčnih blagajn bodo:

• Kmečka gospodinjstva, ki prodajajo kmetijske in gozdarske pridelke neposredno končnemu potrošniku na domu, od vrat do vrat, na stojnicah in na tržnicah. Če ima kmečko gospodinjstvo registrirano dopolnilno dejavnost, mora za to izdajati račune in bo zaradi tega tudi obvezano uporabljati davčne blagajne.

• Prodajalci vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu za vlak, avtobus in žičnice, vendar pa jih bodo morali uporabljati tisti, ki ponujajo prevoze s kombiji.

• Prodajalci kolekov, znamk, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu.

• Sprejemanje vplačil pri igrah na srečo (po zakonu o igrah na srečo), prodaja periodičnega tiska, prodaja kartic za polnjenje mobilnih telefonov iz bankomatov, omrežij GSM in interneta, ter prodaja žetoni iz menjalnih avtomatov in storitev na tele točkah.

• Prodaja iz avtomatov, o čemer smo že pisali tukaj.

Pri večini zgoraj naštetih bodo morali prodajalci zagotoviti nadzor nad prodajo z rednim spremljanjem začetnega in končnega stanja zalog.

Dodatno zakon določa še nekaj izjem:

• Računov ne bo treba davčno potrjevati zavezancem, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, čeprav je vrednost njihovih dobav v Slovenijo presegla 35.000 evrov in se morajo identificirati za namene DDV.

• Prav tako računov ne bo treba davčno potrjevati davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v RS pri prodaji telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev drugim osebam, ki niso zavezanci za DDV.

• Davčnih blagajn ne bodo rabile uporabljati niti komunalne in druge javne službe, elektrodistributerji in telekomunikacijska podjetja za kontinuirane dobave elektrike, plina, daljinskega ogrevanja, za odvoz smeti, za dobavo vode in odvajanje odplak, za naročnine za telekomunikacije, če se računi izdajajo množično in avtomatsko v predvidenih časovnih intervalih, plačujejo pa preko univerzalnega plačilnega naloga ali na drug, podoben način.Če bodo komunalne službe, dobavitelji vode, elektrike ali telekomunikacij svojim kupcem prodale neko drugo blago ali storitev, ki ni zajeta v množično izdane račune in bo to plačano z gotovino, pa bodo davčno potrjevanje računov morale uporabiti.

• Davčnih blagajn ne bodo rabili uporabljati državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava za tiste dejavnosti ali transakcije, ki jih opravljajo kot organ oblasti. Če bodo opravile storitev ali prodale blago, ki ima ekonomsko vsebino in pri kateri nastopajo kot zavezanci za DDV, pa bodo prav tako morali uporabiti davčne blagajne.

• Izvzeti bodo tudi primeri zavarovalnih in finančnih transakcij zavezancem v druge države članice EU, če so v tej državi oproščeni plačila DDV. Za vse druge take transakcije, kjer je določena obveznost izdajanja računov po DDV zakonodaji, pa bo treba uporabljati tudi davčne blagajne.

Odgovore smo povzeli po dokumentu z odgovori na vprašanja, ki ga je objavila in ga novelira Finančna uprava RS.

V tretjem delu prispevka vam bomo predstavili še nekaj konkretnih primerov, kdaj bo davčne blagajne treba uporabljati in kdaj ne.

Deli na FacebookuDeli na Twitterju