Davčne blagajne neobvezne le za izrecno navedene izjeme

Državni zbor je sprejel Zakon o davčnem potrjevanju računov, s katerim se v Sloveniji uvajajo tako imenovane davčne blagajne za gotovinsko poslovanje v obliki postopka potrjevanja računov pri davčnem organu.

Z 2. januarjem 2016 bo potrebno vse račune za dobave blaga in storitev, ki so plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) po predpisanem postopku. Več o tem smo pisali že tukaj. V nadaljevanju pišemo o izjemah, ki so izvzete iz izvajanja postopka potrjevanja računov.

Kateri zavezanci so izvzeti iz obveznosti postopka potrjevanja računov?

Iz obveznosti postopka potrjevanja računov so po ZDavPR samodejno izvzeti vsi zavezanci, ki v skladu z opredelitvijo zavezanca po ZDavPR ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev za zavezanost k davčnemu potrjevanju računov. Torej tisti, ki jim ni treba:

• izdati računa po Zakonu o davku na dodano vrednosti (v nadaljevanju ZDDV-1) ali
• voditi poslovnih knjig in evidenc in
• ki jim dobava blaga ali storitev ni plačana gotovinsko.

ZDavPR določa še nekaj izrecnih izjem iz obveznosti izvajanja postopka potrjevanja računov.  Iz izvajanja postopka potrjevanja računov so tako izvzete:

1. dobave blaga, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji in za katere se kot kraj dobave po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, šteje Republika Slovenija, če skupna vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu oziroma v preteklem koledarskem letu presega 35.000 eurov, ali če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj teh dobav Republika Slovenija;

2. dobava telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, osebam, ki niso davčni zavezanci, po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost;

3. kontinuirane dobave blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, ter telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom, pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga, ter se računi naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način, plačilo računa pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev.

Davčni zavezanec, ki izdaja račune v različnih dejavnostih, se ne šteje za zavezanca le glede izdaje računov za dobave izrecno navedenih izjem.

Ali veste, kako postati zavezanec za DDV? Vabljeni na seminar Abeceda poslovanja, kjer boste izvedeli več o obveznostih, ki jih imajo podjetniki.

Prijava na izobraževanje

Pripravila: Anja Grahek

Deli na FacebookuDeli na Twitterju